Kel'

Kel' om koverikaz znamsistem, kudamb märhapaneb kirjutamine da/vai virkmine.

Erištab:

  • Ristitližed keled
  • Programiruindan keled
  • Živatoiden keled
  • Toižed keled (oz., teznamoiden kel', änikoiden kel')

Kelentedo tedoidab keliden aspektoid.

Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.
Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad

Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad (lühenduz: AÜV) vai Amerikan Ühtenzoittud Štatad (lühenduz: AÜŠ) (anglijan kelel: United States of America) om valdkund Pohjoižamerikan keskuses. AÜV:oiden pälidn om Vašington, no kaikiš järedamb lidn om Nju Jork.

Nece om koumanz' valdkund Mal ristituiden lugun mödhe (329 millionad eläjid) da nellänz' valdkund pindan mödhe (9 518 900 km²) mail'mas. Mülüb ÜRO:ho, sen Varuitomuden Nevondkundan kaikenaigaine ühtnii. Om PAKO:n päühtnijan, sen üks' alusenpanijoišpäi.

Anglijan kel'

Anglijan kel' (vai englandin kel'; ičeze nimituz: English) om germanižen gruppan indoevropine kel'.

Araban kel'

Araban kel' (ičeze nimituz: اللغة العربية, vepsän kirjamil: al'-luġa al'-ʿarabijja) om semitan kel', mülüb afroazijalaižhe kel'kundha. Pagižijoiden lugu om läz 240 millionad, völ 50 mln kävutadas toižeks keleks, i 1,57 mlrd uskojid islam-religijas (Koranan original om kirjutadud araban kelel).

Kirjkel' otab kävutamižhe araban kirjamištod. Kirjutadas oiktalpäi hurale. Kaik om viž paginoiden gruppad, kaikutte valdkund kävutab ičeze normad i om ičezenke reguliruindorganizacijanke. Sädas tedotekstoid anglijan kelel päiči Tunisas, Alžiras i Marokos, kirjutadas francijan kelel niiš.

Araban kel' om ÜRO:n üks' kudes oficialižes kelespäi radmaha.

Araban kel' om üks'jäine valdkundkel' neniš valdkundoiš: AÜE, Bahrein, Egipt, Jemen, Jordanii, Katar, Kuveit, Livan, Livii, Mavritanii, Oman, Saudan Arabii, Sirii, Tunis.

Araban kel' kävutase ühteks oficialižiš valdkundkelišpäi neniš valdkundoiš: Alžir, Čad, Džibuti, Eritrei, Irak, Izrail', Komoran Sared, Marok, Somali, Sudan.

Armenijalaižed

Armenijalaižed (ičeze nimituz: Հայեր, vepsän kirjamil: hajer [hɑˈjɛɾ], üks'lugus — hai) oma amuine rahvaz. Armenijalaižiden rahvahankel' om armenijan kel' (valdkundkel' Armenijas), se om üks' indoevropalaižiš kelišpäi.

Francijan kel'

Francijan kel' (ičeze nimituz: Français) om üks' gallo-romanižiš, indoevropižiš kelišpäi. Se om Francijan, Kanadan, Monakon, Bel'gijan, Šveicarijan, Lüksemburgan da erasiden Afrikan i Valdmerimaiden valdkundoiden oficialine kel'.

Pagižijoiden lugu om 274 millionad ristituid (2014) kuti mamankel' i toine kel', sidä kesken 76 mln ristituid (2012) kuti mamankel'. Francijan kirjkel' om latinan kirjamišton pohjal. Reguliruindorganizacijad oma Francijan akademii (fr.: Académie Française, vspäi 1635, sijadase Parižas) i Francijan kelen Kvebekan ohjastuz (fr.: Office québécois de la langue française, OQLF, vspäi 1961, sijadase Monreališ).

Francijan kel' kävutase ÜRO:n i EÜ:n ühteks radkelišpäi.

Grekan kel'

Grekan kel' (ičeze nimitused: ελληνικά [ɛliniˈka], ελληνική γλώσσα [ɛliniˈki ˈɣlɔsa]) om üks' indoevropižiš kelišpäi. Se om valdkundkel' Grekanmas i üks' kahtes valdkundkelespäi Kipral. Pagižijoiden lugu om läz 25 millionad ristituid kaiked mail'madme. Kirjkel' om eriližen, grekan kirjamišton pohjal.

Hindi

Hindi (ičeze nimituz हिन्दी Hindī [ˈɦin̪d̪iː]) om valdkundkel' Indijas i Fidžiš. Se mülüb indoevropižhe kel'kundha. Om hindustanin kahtes kirjformaspäi (toine om urdu Pakistanas) Britanižen Indijan čihodamižen jäl'ghe vodel 1947. Hindin i urdun paginad oma läz ühtejiččed, voib el'geta niid keskneze, erind om sanoiden kävutamižes da kirjamištos.

Regulirui organizacii om Indijan ristitresursoiden šingotesen ministrusen Keskuzdirektorat hindi-kelen küzundoiš, sijadase Nju Deliš.

Ispanijan kel'

Ispanijan vai Kastilijan kel' (ičeze nimitused: español, castellano) om ibero-romanine kel'. Ispanijan kirjutuzkel' om latinan kirjamišton pohjal.

Reguliruindorganizacii om «Ispanijan kelen akademijoiden associacii» (isp.: Asociación de Academias de la Lengua Española, ASALE) vspäi 1951, päfater sijadase Madridas, om 22 ühtnijad mail'madme.

Italijan kel'

Italijan kel' (ičeze nimitused: italiano, lingua italiana) mülüb indoevropižhe kel'kundha (romanine jouk, italiž-romanine alajouk). Se om valdkundkel' Italijas, San Marinos, Vatikanas, Šveicarijas da EÜ:n aluzkundoiš. Pagižijoiden lugu — 70 mln rist.Reguliruindorganzacii om Akademii della Kruska (Accademia della Crusca, Florencii, vspäi 1583).

Italijan kirjkel' om olmas latinan kirjamišton pohjal. Nened kirjamed kävutadas vaiše sanoiš verazmaiženke augotižlibundanke: j, k, w, x, y. Kirjankel' om sätud Toskanan paginan alusel.

Japonan kel'

Japonan kel' (ičeze nimi Japonijan südäimes: 國語 vai 国語 kokugo «valdkundkel'»; verazmalaižiden täht: 日本語 nihongo) om japonijalaižiden kel' da Japonijan valdkundkel' faktižikš.Regulirui organizacii om Japonijan ohjastusen Openduzministrusen Kul'turagentuz faktižikš.

Latinan kel'

Latinan kel' (ičeze nimituz: lingua latina [ˈlɪŋɡʷa laˈtiːna]) om kolnu indoevropine kel', kudamban znamoičend om luja ristitkundan istorijan täht. Se om Vatikanan i Mal'tan ordenan oficialine kel', mugažo katoline jumalankodikund i biologad kävutadas sidä levedali.

Saksan kel'

Saksan kel' vai Germanijan kel' (ičeze nimituz: Deutsch, deutsche Sprache) om valdkundkel' Saksanmas, Avstrijas, Lihtenšteinas, Lüksemburgas, Šveicarijas, Belgijas da kaikes EÜ:s. Pagižijoiden lugu — 90 mln ristituid.

Molembad kelen reguliruindorganzacijad sijadasoiš Manheim-lidnas (Saksanma):

Saksan kelen institut (Institut für Deutsche Sprache, IDS, vspäi 1964);

rahvahidenkeskeine — Nevondkund saksan oigedkirjutamižes (Rat für deutsche Rechtschreibung, RDR, vspäi 2004).

Suomen kel'

Suomen kel' (ičeze nimituz: suomi, suomen kieli) om suomalaiž-ugrilaine kel', kudamb mülütadas baltijan meren suomalaižiden keliden oksha. Suomen kelel pagižeb kuz' millionad ristituid Suomenmas, Ročinmas, Venämas da toižiš valdkundoiš.

Suomen kel' om agglütinativine kel'.

Totaran kel'

Totaran kel' (ičeze nimituz: татар теле, tatar tele) om altaižen kel'kundan kel' (türkan grupp, kipčakan alagrupp). Totaran kel' om Tatarstanan Tazovaldkundan oficialine kel'. Pagižijoiden lugu — 6,5 mln ristituid.

Ukrainalaižed

Ukrainalaižed (ičeze nimituz: українці) oma indoevropalaine, slavine rahvaz.

Ühthine lugu om läz 45 millionad ristituid. Ukrainalaižed elädas Ukrainas (sen ristitišton enambuz), Venämas, Kanadas, Brazilijas, AÜV:oiš, Kazahstanas, Argentinas, Saksanmas, mugažo enččen Nevondkundaližen Ühtištusen maiš da Päivnouzmaižen Evropan toižiš maiš.

Rahvahan kodima sijadase Dnepr-, Dnestr- da Pripät'- jogiden keskes, se om ukrainalaižiden kodima tähäsai tobman palan.

Ukrainalaižiden rahvahankel' om ukrainan kel', se om üks' indoevropalaižiš, slavižiš kelišpäi.

Erased rahvahad — poleščuklaižed (Ukrainan pohjoižröunanno), guculalaižed (Karpatiden pautkil), boikalaižed (Päivlaskmaine Ukrain) da lemkilaižed (Pol'šanma, Päivlaskmaine Ukrain) — lugetas ukrainalaižiden etnosikš.

Religijan mödhe 21. voz'sadan augotišes ukrainalaižiden enambuz oma ortodoksižed hristanuskojad da ateistad, katoližid hristanuskojid i protestantoid om penemba.

Ukrainan kel'

Ukrainan kel' (ičeze nimituz: українська мова) om Ukrainan valdkundkel', ukrainalaižiden kel'.

Ukrainan kel' om indoevropine, slavine kel'. Pagižijoiden lugu — läz 45 millionad ristituid. Järedad ukrainankel'žed kundad oma Venämas (1 129 838 pagižijad vn 2010 rahvahanlugemižen mödhe), Kanadas (200 525 pagižijad vl 2001), Brazilijas (läz 400 tuhad pagižijoid).

Ukrainan rahvahaližen tedoakademijan Ukrainan kelen institut om kelen reguliruindorganizacijaks, sijadase Kijevas.

Venäma

Venäma (venäkelel: Россия) vai Venälaine Federacii (lühetud nimi: VF, ven.: Российская Федерация), molembad nimitused oma oficialižed, om valdkund Päivnouzmaižes Evropas da Pohjoižes Azijas.

Venäman pälidn da kaikiš suremb lidn om Moskv. Vl 2017 kaik oli 15 lidnad Venälaižes Federacijas, kudambiden eläjiden lugu oli enamb 1 mln eläjid: Moskv, Piter, Novosibirsk, Jekaterinburg, Alanovgorod (Alauz'lidn), Kazan', Čeläbinsk, Samar, Omsk, Rostov Donal, Uf, Krasnojarsk, Perm', Voronež, Volgograd.

Venäma om Man kaikiš suremb valdkund pindan mödhe — 17 098 246 km². Vl 2010 Venälaižen Federacijan eläjiden lugu oli 141 927 297 eläjad (9-nz' sija Mas). Valdkundaline kel' om venäkel', dai mugažo ičeze valdkundaližed keled oma 23 federacijan subjektoiš.

Venäma om Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacijan, Ripmatomiden Valdkundoiden Ühtnendan, Evrazijan Ekonomižen Ühtištusen da toižiden organizacijoiden ühtnii.

Venän kel'

Venän kel' (lühüdas — venäkel'; ičeze nimituz: русский язык) om indoevropine, slavine kel'.

Vepsän Vikipedii

Vepsän Vikipedii om joudai enciklopedii vepsän kelel, Vikipedijan vepsänkel'ne jaguz.

Se om avaitud vl 2012, uhokun 1. päiväl. Vozil 2008 (uhoku) — 2012 (viluku) Vepsän Vikipedii oli Inkubatoras.

Vepsän Vikipedii kirjutase latinan kirjamištol läz täuzin, se om ezmäine mugoine Venäman rahvahiden vikipedijoiden keskes.

Vl 2015 tal'vkun 28. päiväl 5000-nz' kirjutuz om sätud.

Nügüdläine kirjutusiden lugu om 6231 (vn 2019 kül’mkun 15. päivän), süvüz — 38.4.

Vikipedijas om vähä jagusid vähäluguižiden rahvahiden kelil. Ningoi enciklopedii, kut vepsänkel'ne, lujas abutab kelen kaičemižele. Ližaks, se om uden kirjankelen laboratorii.

Toižil kelil

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.