Zastava

Zastava je kos blaga na drogu, ki se uporablja za signaliziranje ali identifikacijo. Sprva so zastave uporabljali za signaliziranje (kot pri semaforju), kot tudi za identifikacijo tistih, ki so jih prikazovali, za ta namen pa se uporabljajo še danes. Poleg osnovnih namenov se zastave danes uporabljajo tudi v oglaševanju ali kot okras. Kos blaga imamo v splošnem za zastavo, če ga izobešamo in deklariramo za zastavo, čeprav mnoge zastave prepoznamo tudi, če jih prikažemo v drugih oblikah. Barve na zastavi se prebirajo od spodaj navzgor.

Veda o zastavah se imenuje veksikologija, iz latinske besede vexillum, ki pomeni zastavo ali prapor.

Slovenska zastava
Plapolajoča zastava Slovenije

Izobešanje zastave

Državna zastava je eden od državnih simbolov in jo zato izobešamo, kadar želimo poudariti pripadnost državi, kot v času vojne, državnih praznikih ali reprezentančnih športnih tekem, ali sodelovanje države, kot v času mednarodnih konferenc, sejmov, obiskov državnikov ipd.

Pogostost obešanja državne zastave se med različnimi kulturami razlikuje, a za obešanje veljajo določena pravila, ki so se izoblikovala v zahodnem svetu. Tako mora biti državna zastava vedno obešena tako, da so barve razporejene v pravem vrstnem redu od zgoraj navzdol, pri navpičnem obešanju pa od leve proti desni. Če ima zastava grb, ki ni vsredinjen, kot ga ima slovenska, mora biti ta ob navpičnem obešanju v zgornjem delu zastave.

Državni zastavi mora med več obešenimi zastavami vedno pripadati častno mesto, to pa je, po vrstnem redu časti, kot gleda opazovalec:

  1. na najbolj častno mesto, v sredini, če so zastave tri,
  2. ali na levi strani, če sta obešeni samo dve zastavi.

Obešanje državne zastave poleg reklamnih zastav, še posebej, če ni na častnem mestu ali je manjša od drugih, velja za žaljivo.

Vrste zastav

  • državna zastava
  • državna pomorska zastava
  • državna vojaška zastava tudi vojna zastava
  • državna vojaška pomorska zastava
  • kraljeva zastava
  • zastava drugih državnih organov in služb
  • zgodovinske zastave
  • Mednarodne pomorske signalne zastave
  • druge zastave in prapori npr. zastave pokrajin, mest, etničnih manjšin, podjetij, firm, organizacij, društev ipd.

Glej tudi

Zunanje povezave

1897

1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

1949

1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

7,62×54 R

7,62×54 R je puškovni naboj ruskega izvora. Razvit je bil leta 1891 za puško Mosin-Nagant in je (po več kot 120 letih) še vedno v arzenalu ruskih in drugih oboroženih sil. Obsežno se je uporabljal v obeh svetovnih vojnah.

Naboj je najprej imel 13,7 gramsko zaobljeno kroglo, a je to po rusko-japonski vojni, leta 1908 zamenjala 9,5 gramska zašiljena krogla, ki se v praktično nespremenjeni obliki uporablja še danes.

Indianapolis 500 1911

Indianapolis 500 1911 je bila prva dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis. Potekala je 30. maja 1911.

Kanada

Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu). Država se razteguje od Atlantskega oceana na vzhodu do Tihega oceana na zahodu. Kanada se na severu dotika tudi Arktičnega oceana, kjer se njene ozemeljske zahteve razširjajo do Severnega tečaja. Kanadske ozemeljske vode na severovzhodu mejijo na ozemeljske vode Grenlandije, ki pripada Danski, tik pred obalo Nove Fundlandije se nahajta še otoka Saint-Pierre in Miquelon, ki sta sestavni del Francije.

Kanada je za Rusijo na svetu druga največja država po površini, vendar ima zelo majhno gostoto poseljenosti z le 32 milijoni prebivalcev (večina jih živi na jugu države vzdolž meje z ZDA), kar je malo za državo te velikosti. Kanada je sodobna, tehnološko napredna in energetsko samozadostna država. Njeno gospodarstvo močno temelji na izkoriščanju naravnih virov.

Ime je dobila po besedi kanata, ki v jeziku Irokezov pomeni »vas«, »naselbina«.

Koroška (zvezna dežela)

Koróška (nemško Kärnten) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije. Geografsko jo pretežno tvori kotlina med Alpami.

Prek Karnijskih Alp na jugozahodu tvori avstrijsko mejo z Italijo, prek Karavank na jugu pa s Slovenijo. Gorovje Ture jo na severu ločuje od zvezne dežele Salzburg. Na vzhodu meji na zvezno deželo Štajersko, na zahodu pa na vzhodni del Tirolske. Glavna turistična zanimivost so njena jezera, najpomembnejša reka pa je Drava.

Glavno mesto dežele je Celovec (nemško Klagenfurt), gospodarsko pomemben pa je še Beljak (nemško Villach); obe večji mesti sta medsebojno močno ekonomsko povezani.

Dežela Koroška se je v visokem srednjem veku izoblikovala kot pravna in zgodovinska naslednica nekdanje alpskoslovanske kneževine Karantanije, zaradi česar so ji tudi v obdobju vladavine Habsburžanov pripadale nekatere posebne, z njenim slovenskim značajem povezane pravice in privilegiji. Koroška je bila kot dvojezična dežela na skrajnem jugu nemško govorečega ozemlja vsaj od sredine 19. stoletja podvržena močnim ponemčevalnim pritiskom, ki so bistveno spremenili jezikovno podobo dežele. Po koroškem plebiscitu leta 1920 je največji del dežele pripadel Avstriji. Prebivalstvo avstrijske Koroške je danes pretežno nemško govoreče z značilnim naglasom. Slovenska narodna skupnost na Koroškem, ki je še na začetku 20. stoletja predstavljala tretjino koroškega prebivalstva, šteje po uradnih podatkih iz zadnjega popisa približno 15.000 pripadnikov (neuradne ocene so okrog 50.000) na jugu dežele.

Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Formalno je bila ukinjena po drugi svetovni vojni, ko je ustavodajna skupščina 29. novembra 1945 razglasila ustanovitev Federativne ljudske republike Jugoslavije.

Kriegsmarine

Kriegsmarine (slovensko vojna mornarica) je naziv nemške vojne mornarice Tretjega rajha v letih od 1935 do 1945. S tem izrazom je bila poimenovana 1. junija, ko je nasledila prejšnjo Reichsmarine.

Kriegsmarine je bila ena od treh rodov nemških oboroženih sil, Wehrmachta, druga dva sta bila Luftwaffe in Heer. Vsebovala je vse pomorske enote in tudi nekatere kopenske, kot na primer obalno artilerijo in razne varovalne enote. Delovala je preko vrhovnega štaba imenovanega Oberkommando der Marine ali s kratico OKM. Njen poveljnik je bil imenovan vrhovni mornariški poveljnik, nemško Oberbefehlshaber der Kriegsmarine, in je imel čin GrossAdmiral, prvi je poveljeval od ustanovitve do leta 1943 Erich Raeder, nato pa do konca vojne Karl Dönitz.

V 1930. letih je številčno močno narasla saj je pod nacisti prišlo do velikega oboroževanja vseh rodov vojske. Pred drugo svetovno vojno je obstajala namera, da jo še občutneje povečajo, vendar je začetek vojne načrte preprečil. Tako je bila od vseh vojaških rodov najmanj pripravljena na spopad, ki je sledil. Na samem začetku vojne je prišlo do odločitve, da največ investirajo v podmorniški program, medtem ko so ostale mornariške enote bolj ali manj trpele pomanjkanje. Tako so bile podmornice za nemške nasprotnike daleč največja, čeprav ne edina, nevarnost v bitki za Atlantik.

Maribor

Maribor ( izgovorjava ) je drugo največje mesto v Sloveniji, prestolnica tradicionalne pokrajine Štajerske in središče Mestne občine Maribor. Velja za gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, trgovsko in turistično središče severovzhodne Slovenije. Je sedež Univerze v Mariboru in Nadškofije Maribor.

Maribor je sedež Podravske statistične regije in vzhodne kohezijske regije. Leži na 274,7 m nadmorske višine, 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Maribor ima nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob reki Dravi, med Pohorjem, Kozjakom in Slovenskimi goricami, med Dravsko dolino in Dravskim poljem.

Maribor se kot grad prvič omenja 1164, kot naselje 1209, kot mesto pa 1254. Zaradi ugodne strateške lege se je hitro razvijal in do 20. stoletja postal pomembno industrijsko središče. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je Maribor zapadel v gospodarsko krizo.

Leta 2000 je bil Maribor Alpsko mesto leta, leta 2012 Evropska prestolnica kulture in Evropsko splavarsko mesto, leta 2013 pa Evropska prestolnica mladih.

Občina Puconci

Občina Puconci je ena od občin v severovzhodni Republiki Sloveniji. Osrednje naselje so istoimenski Puconci.

Paragvaj

Glej tudi Paragvaj (razločitev).Republika Paragvaj je celinska država v Južni Ameriki, ki leži ob obeh bregovih reke Paragvaj. Na severozahodu meji na Bolivijo, na severovzhodu na Brazilijo, ter na jugu in jugozahodu na Argentino.

Pavičiči

Pavičiči je naselje v Občini Črnomelj. Ustanovljeno je bilo leta 2007 iz dela ozemlja naselja Zastava. Leta 2015 je imelo 22 prebivalcev.

Rdeči križ

Rdeči križ je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 23. oktobra 1863 v Ženevi, ko so se srečali predstavniki 16 držav in na pobudo Jeana Henrija Dunanta ustanovili človekoljubno organizacijo Mednarodni Rdeči križ.

Organizacija je dokončno zaživela naslednje leto, med njenimi cilji pa je bila predvsem nevtralna pomoč vsem udeležencem vojn. Simbol organizacije je postal rdeči križ na belem ozadju (obrnjena švicarska zastava), kasneje pa tudi muslimanski rdeči polmesec in Davidova zvezda. 7. decembra 2005 so države članice izglasovale uvedbo tretjega simbola, rdečega kristala, tako da se je lahko izraelska organizacija Magen David Adom vključila v Mednarodni komite Rdečega križa (ICRC), saj dotlej simbol te organizacije, rdeča Davidova zvezda, ni bil priznan kot simbol Rdečega križa.Prvi začetki rdečega križa so se sicer pojavili že tristo let pred Dunantovo zamislijo, ko se je s tovrstno humanitarno dejavnostjo na bojnih poljih ukvarjal Italijan Kamil de Lellis. Za simbol svoje dejavnosti si je že takrat izbral podobo rdečega križa.

Organizacija zdaj deluje v 160 državah. V Sloveniji je bil Rdeči križ ustanovljen leta 1944.

Zastava, Črnomelj

Zástava je naselje v Sloveniji.

Zastava (podjetje)

Zastava (včasih Závodi Cŕvena zástava - srbsko Zavodi Rdeča zastava) je bila družba s sedežem v srbskem Kragujevcu. Znana je bila po proizvodnji avtomobilske in orožarske industrije ter je bila med največjimi v nekdanji SFRJ.

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1953, leta 2008 pa je z ustanovitvijo podjetja Fiat Avtomobili Srbija prenehalo obstajati.

Podjetje FAS nadaljuje s proizvodnjo avtomobilov.

Zastava M70

Zastava M70 je jurišna puška jugoslovanskega izvora, ki je bila zasnovana na osnovi sovjetskih pušk AK-47 in AKM, ki ju je oblikoval Mihail Kalašnikov. Od sovjetskih in drugih kalašnikovk jo lahko hitro ločimo po treh luknjah za hlajenje v kopiščku in črnem plastičnem ročaju. Na vse različice je mogoče namestiti dušilec poka, poleg tega pa na starejše modele tudi tromblon M60 in na novejše podcevni bombomet BGP 40 mm.

Poleg jurišne puške je bil v Jugoslaviji proizveden in v uporabi tudi puškomitraljez Zastava M72, ki je deloval na enakem principu in uporabljal okvirje enakega tipa kot puška M70.

Zastava M72

Zastava M72 je puškomitraljez, ki je bil razvit v Jugoslaviji. Zasnovan je bil na osnovi ruskega puškomitraljeza RPK in jugoslovanske jurišne puške Zastava M70.

Zastava M76

Zastava M76 (Srbohrvaško: Poluautomatska snajperska puška 7,9 mm M76; Polavtomatska ostrostrelna puška 7,9 mm M76) je polavtomatska ostrostrelna puška, ki je bila razvita v tovarni Crvena Zastava v začetku sedemdesetih let kot naslednica pušk Zastava M48 in Zastava M69. Narejena je bila na osnovi avtomatske puške Zastava M70, njena zunanjost pa spominja na rusko ostrostrelno puško Dragunov SVD.

Zastava Slovenije

Državna in pomorska zastava Republike Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Republike Slovenije. Določena je s 6. členom Ustave Republike Slovenije ter z Zakonom o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi

(Ur.l. RS, št. 67/1994, 14/1999 Odl.US: U-I-296/94). Sestavni del tega zakona so tudi geometrijska, likovna ter barvna pravila za oblikovanje grba, zastave in slovenske narodne zastave ter pravila za izobešanje.

Bela, modra in rdeča so panslovanske barve, ki se pojavljajo v večini zastav slovanskih držav.

Slovenska zastava na premcu je v uporabi v 430. Mornariškem divizionu slovenske vojske. Je pravokotne oblike ter belo, modro in zlatorumene barve, ki so barve grba Republike Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dva. Barve si sledijo po naslednjem vrstnem redu: bela, modra in zlatorumena. Vsaka barva zavzema po širini eno tretjino prostora zastave. Velikost zastave se prilagaja velikosti ladje ali čolna.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.