Zahodna Evropa

Zahodna Evropa je področje Evrope, ki se razlikuje od Srednje in Vzhodne Evrope po geografiji, predvsem pa po razlikah v kulturi in zgodovini. Meje niso in ne morejo biti ostro začrtane. Pojem Zahodne Evrope je močno povezan z liberalno demokracijo; na njene države močno vpliva kultura Združenih držav Amerike.

Western Europe map
Običajno razumevanje Zahodne Evrope.

Pred hladno vojno je izraz običajno označeval Francijo, Irsko, Združeno kraljestvo, Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg.

Med hladno vojno je izraz označeval tedanje članice vojaške zveze NATO, in tako države pod ameriškim vplivom, v nasprotju z Vzhodno Evropo z Varšavskim paktom, ki je bila pod sovjetskim vplivom. Mejo med Zahodno in Vzhodno Evropo je predstavljala tako imenovana železna zavesa.

Do razširitve Evropske unije leta 2004 je bila Zahodna Evropa običajno celotna Evropska unija, občasno z izjemo Grčije. Danes je povezava izraza Zahodna Evropa tako z zvezo NATO kot z Evropsko unijo le še del zgodovine.

Pod Zahodno Evropo uvrščamo naslednje države :

  • Irska in Velika Britanija
  • Francija

Belgija Luksemburg Nizozemska

1326

1326 (MCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

1700

1700 (MDCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je pričelo na ponedeljek. To je bilo prvo izjemoma navadno leto po uvedbi gregorijanskega koledarja leta 1582, tako da je od 1. marca julijanski koledar zaostajal za 11 dni.

Na Švedskem so tega leta uvedli švedski koledar, po katerem je julijanskemu 28. februarju sledil 1. marec (torej leto ni bilo več prestopno), zato je njihovo štetje dni še vedno zaostajalo 10 dni za gregorijanskim. Švedski koledar je ostal v uporabi do leta 1712.

18. armada (Wehrmacht)

Za druge 18. armade glejte 18. armada.18. armada (izvirno nemško 18. Armee) je bila armada v sestavi Heera (Wehrmacht) med drugo svetovno vojno.

Afrika-Evrazija

Afrika-Evrazija ali Afro-Evrazija je supercelina z največjo svetovno površino in približno 85 % svetovnega prebivalstva. To supercelino Sueški prekop deli na Afriko in Evrazijo

Aristotelizem

Aristotelizem je filozofska tradicija, katere določujoči navdih leži v Aristotelovih delih. Aristotelizem najdemo najprej v peripatetični šoli, ki jo je Aristotel sam osnoval. Pozneje je uspeval pri novoplatonikih (le-ti so iskali sozvočje med Platonovim in Aristotelovim delom), ki so napisali mnoge komentarje k Aristotelovim spisom. Aristotelizem je igral pomembno vlogo tudi v islamskem svetu: Aristotelova dela so bila prevedena v arabščino in zgodnja islamska filozofija ima močan aristotelistični pečat (pomembnejši predstavniki so bili Al-Kindi, Al-Farabi, Avicenna, and Averroes). Tem filozofom gre med drugim zahvala, da so je Zahodna Evropa lahko ohranila stik z Aristotelom, saj so v določenem obdobju tam bili prisotni zgolj nekateri Aristotelovi logični spisi. Šele v 12. stoletju je s prevodom Aristotelovega opusa in arabskih komentarjev v latinščino nastala osnova za nadaljnje filozofske raziskave. Med slednjimi so največji vpliv dosegale interpretacije Alberta Velikega in Tomaža Akvinskega (oba 13. stoletje), ki so Aristotelovo delo prikazovale kot pretežno skladno s krščansko teologijo, kar je zazamovalo filozofijo za več stoletij naprej.

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija, je država v severozahodni Evropi. Na severu meji na Severno morje in Nizozemsko, na vzhodu na Nemčijo, na jugu pa na Luksemburg in Francijo. Obsega 30.538 km² in ima okrog 10,5 milijona prebivalcev. Je ena izmed ustanovnih članic Evropske unije s številnimi institucijami, ki so potrebne za njeno nemoteno delovanje. Skupaj s svojima sosedama, Nizozemsko in Luksemburgom, sestavlja Beneluks. Zaradi svoje lege, čez državo namreč poteka pomembna evropska jezikovna meja, sta se v državi oblikovali dve pomembni jezikovni skupini. Flandrija, v kateri ljudje večinoma govorijo nizozemsko, in Valonija, v kateri ljudje govorijo večinoma francosko. Obstaja pa še manjša skupina nemško govorečih prebivalcev. Prav zaradi teh jezikovnih in kulturnih razlik so bili v državi pogosti politični spori, ki jim še danes ni videti konca.

Belgija spada med manjše evropske države, hkrati pa med najgosteje naseljene in bogatejše. Zaradi svoje ugodne lege se je že od srednjega veka razvijala v trgovsko in industrijsko deželo. Prav zaradi lege je postala tudi tarča številnih osvajanj in bitk, ki so krvavo zaznamovale evropsko in belgijsko zgodovino.

Beneluks

Beneluks (izvirno Benelux (ali Bénélux), izraz je nastal iz korenov besed Belgium, Netherlands in Luxembourg) je ekonomska unija, ki združuje tri zahodnoevropske države: Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg.

Skupna površina Beneluksa je 74.102 km², skupno število prebivalcev pa 28,3 milijonov.

Evropa

Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje Rusije pred prodiranjem v Sibirijo) določili gorovje Ural in reko Ural na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. poldnevnik, ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med Kaspijskim jezerom in Črnim morjem na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po Kavkazu po južni meji Ruske federacije, nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države Gruzijo, Armenijo in Azerbajdžan, medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko Kuban severno od Kavkaza. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah Bospor in Dardanele, ki ločujeta Balkanski polotok od Male Azije. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline Evrazije, ki jo tvori z Azijo; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z 10.149.253 km² druga najmanjša celina, le malo večja od Oceanije, po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko.

Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje Rusije k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri Turčiji, še manj pa pri Cipru, ki bi po geografskih merilih moral soditi v Azijo, k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi grškega prebivalstva. Podobno bi veljalo za Malto, ki ima zaradi arabskega pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno Afriko, vendar jo zaradi krščanstva in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva Kazahstana, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural.

Francoska Polinezija

Francóska Polinézija (francosko Polynésie française, tahitijsko Pōrīnetia Farāni) je francoski čezmorski teritorij (pays d'outre-mer ali POM) v južnem Tihem oceanu.

Francoska Polinezija sestoji iz več kot 100 večjih in manjših otokov ter atolov, ki se razprostirajo na površini veliki kot Zahodna Evropa. Največji in najbolj poseljen otok je Tahiti, ki leži v otoški skupini Družbenih otokov. Na njem je tudi glavno mesto, Papéete. Do leta 1957 se je otočje imenovalo Francoska Oceanija (Établissements français de l'Océanie). Skupna površina otokov meri 3.998 km². Celotno otočje sestavljajo:

1) Družbeno otočje (Archipelag de la Société) s površino 1647 km² se deli na dve skupini:

Privetrni otoki (Îles du Vent) z glavnima otokoma Tahiti (1.042 km²) in Mooréa (132 km²) ter

Zavetrni otoki (Îles sous le Vent) z glavnimi otoki Huahine, Raiatéa, Tahaa, Bora-Bora in Maupiti s površino 473 km².2) Markizino otočje (Îles Marquises) s površino 1.274 km²; največja otoka sta Nuku Hiva in Hiva Oa in

3) Otoške skupine:

Gambier (30 km²), največji otok Mangareva

Tuamotu (885 km²), okoli 80 majhnih atolov

Tubuai (164 km²), največji otoki v skupini: Tubuai, Rurutu in Rapa.Na otokih Fangataufa in Muroroa je bil petdesetih letih 20. stoletja francoski poligon za preizkušanje atomskih bomb.

Gora

Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico. Gora je višja od hriba in griča, a enotno sprejete meje med hribom in goro ni.

Iljušin Il-86

IljušinIl-86 (NATO oznaka: Camber) je bilo štirimotorno reaktivno potniško letalo, ki so ga zasnovali v Sovjetski zvezi pri biroju Iljušin. Bil je prvo sovjetsko širokotrupno potniško letalo in drugo štirimotorno širokotrupno letalo na svetu.

Il-86 je bil zasnovan v času Leonida Brežnjeva, v t. i. dobi stagnacije. Poganjali so ga ne najnovejši motorji iz 1960ih. Letalo ni bil komercialni uspeh, samo 3 od 106 izdelanih so izvozili. Je pa bil znan kot zelo varno letalo, v treh desetletjih ni bilo nobene nesreče s smrtnim izidom. , Na podlagi Il-86 so zgradili Il-96. Tudi Airbus A340, ki je poletel 12 let po Il-86 je na izgled in po konfiguraciji zelo podoben.

Leta 2012 so bili samo štirje v uporabi, vsi pri Ruskih letalskih silah.V 1960-ih je ZDA in zahodna Evropa načrtovala precej velike potniška letala, ki bi nadomestila tedanje 200-sedežnike. Sovjetsko vovstvo je hotelo t. i. aerobus (rusko аэробус). Največje letalska družba tistega časa Aeroflot je predvidevala čez 100 milijonov potnikov na leto.

Luksemburg

Véliko vójvodstvo Lúksemburg (luksemburško Groussherzogtum Lëtzebuerg, francosko Grand-Duché de Luxembourg, nemško Großherzogtum Luxemburg, kratko Lúksemburg) je majhna celinska država v Zahodni Evropi. Meji na Belgijo, Francijo in Nemčijo. Luksemburg obsega približno 2586 km² in ima manj kot pol milijona prebivalcev.Luksemburg, ki mu vlada veliki vojvoda, je parlamentarna reprezentativna demokracija z ustavno monarhijo. Gre za edino še preostalo suvereno veliko vojvodstvo. Država ima zelo razvito gospodarstvo in je po bruto domačem proizvodu na prebivalca na 1. mestu. Njen zgodovinski in strateški pomen sega v rimske čase, ko je bila na njenem ozemlju zgrajena utrdba, v zgodnjem srednjem veku pa je tu stal frankovski grad.

Država Luksemburg je kot ustanovna članica Evropske unije, Nata, Združenih narodov, Beneluksa in Zahodnoevropske unije odločilno prispevala k evropskemu gospodarskemu, političnemu in vojaškemu združevanju. Mesto Luxembourg, prestolnica in največje mesto v državi, je sedež več pomembnih ustanov in agencij Evropske unije.

Luksemburg leži na kulturni ločnici med romansko in germansko Evropo in združuje običaje obeh tradicij. V državi so trije uradni jeziki: francoščina, nemščina in luksemburščina. Čeprav gre za po ustavi sekularno državo, je prebivalstvo Luksemburga večinoma rimskokatoliško.

V Evropi je Luksemburg marsikomu najbolj poznan po svoji radijski postaji Radio Luksemburg in televizijski postaji RTL Group, ki je največja televizijska, radijska in produkcijska družba v Evropi.

Nizozemščina

Nizozémščina (nizozemsko Nederlands) je zahodnogermanski jezik, ki ga govori okoli 20 milijonov govorcev po vsem svetu, predvsem pa na Nizozemskem in v Belgiji. Različica nizozemščine, ki jo govorijo v Belgiji, se imenuje flamščina. Nizozemsko ime za jezik je Nederlands. Holandščina (Hollands) pa je narečje, ki ga govorijo v nizozemski pokrajini Holandiji, ne nizozemščina na splošno. Veliko ljudi se trudi razločiti flamščino od nizozemščine, vendar se flamski jezik pravzaprav ne razlikuje od nizozemskega jezika.

Predsednik Generalne skupščine Združenih narodov

Predsednik generalne skupščine Združenih narodov je voljena funkcija v Generalni skupščini ZN. Delegati ga voljo vsako leto. Zasedanje skupščine je načrtovano meseca septembra in vsako izredno ali posebno nujno zasedanje, ki sledi v enoletnem obdobju vodi izvoljeni predsednik Generalne skupščine.

Predsedniško mesto se menjava po redu med petimi skupinami držav:

Afrika

Azija

Vzhodna Evropa

Latinska Amerika in Karibi

Zahodna Evropa in druge države.

Salezijanci

Salezijanci (lat. Societas Salesiana S. Joannis Bosco = Salezijanska družba sv. Janeza Boska), kratica (SDB) je katoliška redovna družba, ki jo je leta 1859 v Torinu, (Italija) ustanovil sv. Janez Bosko za pomoč brezdomcem, papež Pij IX. pa jo je leta 1874 potrdil kot kongregacijo duhovnikov in redovnikov s preprostimi zaobljubami. Oboji imajo enakovredno temeljno izobrazbo in vzgojiteljsko poslanstvo, različno pa je njihovo področje dela. Prvi so v duhovniškem poklicu, drugi pa v drugih strokah.

Zvesti so nalogam, ki jih je izročil sv. Janez Bosko, so oznanjevalci evangelija mladim, posebno najrevnejšim; posebno skrb namenjajo duhovnim poklicem; so vzgojitelji vere med preprostim ljudstvom, zlasti z družbenim obveščanjem in oznanjevanjem evangelija ljudstvom, ki ga še ne poznajo.

Seznam mest s tramvajskim prometom

Seznam mest s tramvajskim prometom.

Srednja Evropa

Srednja Evropa je geografski, zgodovinski, politični in etnografski pojem, s katerim se označuje države med Vzhodno in Zahodno Evropo. Ni strogih fizičnih ločil, s katerimi bi območje enostavno določili, pač pa določitev temelji na skupni zgodovini v nasprotju z vzhodom, ki sta ga predstavljala Otomansko cesarstvo in Cesarska Rusija, in z zahodom, ki je bilo območje liberalne politike, inovacij s prekomorskih dežel in nenazadnje francoske revolucije.

Podnebje Srednje Evrope:

Sem spadajo vplivi oceanskega, celinskega, gorskega in ponekod na jugu celo sredozemskega podnebja.

Države Srednje Evrope:

Madžarska

Nemčija

Poljska

Slovaška

Švica

Slovenija

Češka

Avstrija

Lihtenštajn (tudi Liechtenstein)To vključuje alpske države in visegraško skupino.

Naravne enote Srednje Evrope so:

Panonska nižina in Vlaška nižina

Alpe in Karpati

Sredogorje s kotlinami

Nemško-Poljsko nižavjeTudi druge države ali deli njih so v preteklosti bili deli kraljestev Srednje Evrope, kot so Sveto rimsko cesarstvo, Habsburška monarhija in Republika obeh narodov. Te države so sledeče:

Belorusija

Litva

Romunija (Transilvanija (Sedmograška) in Banat)

Srbija (Vojvodina)

Ukrajina (Galicija)

Italija (Južna Tirolska)

Po drugi svetovni vojni so veliki deli Evrope, ki so bili po kulturi in zgodovini zahodni, prešli v vzhodni blok, kar je spodkopalo uporabo izraza Srednja Evropa, vendar se po padcu železne zavese in koncu hladne vojne ponovno uveljavlja.

Nekateri uporabljajo izraz Srednja Evropa predvsem za države, ki so bile nekoč vzhodno od železne zavese (od Madžarske do Poljske), saj želijo s tem izraziti njihovo kulturno »evropskost« pod nadvlado Sovjetske zveze; nekateri uporabljajo ta izraz celo za vse nekdanje komunistične evropske države v tem predelu, torej tudi za Slovenijo in Vzhodno Nemčijo. Vendar se tovrstno pojmovanje vse bolj opušča v prid originalnemu pomenu termina.

Predvsem nemški izraz Mitteleuropa se nanaša na vsa območja z izjemo Baltika, ki so bila pred prvo svetovno vojno pod nemškim kulturnim vplivom, vključno z današnjo Avstrijo in Nemčijo, kar se v večjem delu sklada z modernim poimenovanjem Srednje Evrope.

Pogosta šala pravi, da je Srednja Evropa tisti del celine, ki ga ima Zahodna Evropa za Vzhodno in Vzhodna Evropa za Zahodno.

Varnostni svet ZN

Varnostni svet ZN (angleško United Nations Security Council) je eden izmed petih glavnih organov OZN. Njegova naloga je ohranjanje miru in varnosti v svetu. Šteje 15 članic, od katerih je 5 stalnih (ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Ljudska republika Kitajska in Rusija). Ostale se imenujejo nestalne članice in jih za obdobje 2 let izvoli Generalna skupščina OZN. Za sprejem odločitve zadostuje, da se strinja 9 od 15 članic, med katerimi mora biti vseh 5 stalnih članic - torej imajo te pravico veta. Varnostni svet lahko določi kulturne ali ekonomske sankcije proti državam med krizami ali vojno, odloča o tem, kdo koga lahko napade, pošilja misije na problematična območja, itd. Resolucije Varnostnega sveta so za razliko od drugih resolucij zavezujoče. Njegovo delovanje nadzira Generalna skupščina OZN.

Vzajemni sklad

Vzajemni sklad je skupno premoženje več vlagateljev, s katerim se nato trguje na borzi. Deluje na bančnem računu banke, ki ima naziv banka skrbnica. Na ta račun se izvajajo vplačila in prav tako se iz tega računa izvajajo izplačila. Ima tudi določenega strokovnjaka, ki ima celoten dostop do premoženja in je upravljavec sklada. Ta kupuje in prodaja delnice, za katere meni, da bodo prinesle povečanje sredstev v skladu in posledično tudi več premoženja na enega vlagatelja. Ob vplačilu in izplačilu se lahko izvede zaračunavanje vstopne in izstopne provizije. Najmanjše vplačilo v vzajemni sklad je vstopna provizija + vrednost enote premoženja, ki je na začutku delovanja sklada določena s strani družbe za upravljanje, nato pa se izračuna vsak dan s padanjem oziroma naraščanjem instrumentov na borzi.

V Sloveniji moramo za leto, ko smo izvedli izplačilo iz sklada, izpolniti napoved za kapitalski dobiček in plačati dohodnino nanjo po stopnji 25%. Vzajemni skladi so lahko:

obvezniški (obveznice - običajno manjša donosnost, zelo nizko tveganja)

delniški (dokaj veliko tveganje, možna večja donosnost, ni pa zagotovljena); delniški skladi vlagajo splošno, na posebna geografska območja (npr. Zahodna Evropa, Kitajska,...) ali panožno (naravni viri, medicina,....)

mešani (kombinacija zgornjih dveh)

indeksni (dividende se ne izplačajo v sklad in vložijo, ampak se izplačajo vlagateljem na bančni račun)

Regije sveta

LocationAfrica

Afrika

Južna · Osrednja ·Severna · Vzhodna · Zahodna

LocationAmericas

Amerika

Severna · Srednja · Južna · Medmorska · Karibi · Angloamerika · Latinska Amerika

LocationAsia

Azija

Južna (Indijska podcelina)  · Jugovzhodna · Jugozahodna / Zahodna · Srednja · Severna · Vzhodna

LocationEurope

Evropa

Južna · Severna · Srednja · Vzhodna · Zahodna

LocationOceania

Oceanija

Avstralija · Melanezija · Mikronezija · Polinezija

Druge
 

Azija-Pacifik · Bližnji vzhod · Daljni vzhod · Srednji vzhod · Tihooceanski lok
 

LocationPolarRegions

Polarna območja

Arktika · Antarktika

LocationOceans

Oceani

Svetovni · Arktični · Atlantski · Indijski · Južni · Tihi

Glej tudi Celine sveta

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.