Zahod

Zahod je ena od štirih glavnih strani neba. Na kompasu je zahod 90° protiurno od severa. Ime zahod pomeni, da na tem mestu zahaja sonce (na enakonočje ob 18 uri).

Brosen windrose SLO
Vetrnica

Glej tudi

Azija

Azija je največja celina na svetu. Obsega skoraj tretjino kopnega Zemlje (45,5 milijonov kvadratnih kilometrov) in je štirikrat večja od Evrope, skupaj s katero tvori Evrazijo, ozka kopenska ožina pa jo povezuje tudi z Afriko na mestu, kjer je danes Sueški prekop. Skoraj v celoti leži na vzhodni in severni zemeljski polobli. Po obliki je razpotegnjena v smeri vzhod - zahod; njena najzahodnejša točka je rt Baba v Anatoliji (Turčija) pri 26°4' vzhodne zemljepisne dolžine, najvzhodnejša pa otočje Diomede v sredini Beringovega preliva pri 169°0' zahodne zemljepisne dolžine, s čimer obsega 11 časovnih pasov.

Meje med kontinenti niso povsem jasno določene. Med Evropo in Azijo potekajo skozi Dardanele, po Marmarskem morju, skozi Bosporsko ožino, po Črnem morju, po Kavkazu, Kaspijskem jezeru in nato po uralskem grebenu. K Aziji spadajo tudi otoki v Indijskem in Tihem oceanu.

Ime Azija naj bi izhajalo iz asirske besede asu (vzhod). Toponim predstavlja bolj družbeno-geografski kot fizični koncept, saj zaradi velikosti obsega izjemno raznolike geografske in kulturne regije.

Benečija, Trebnje

Benečija je naselje v občini Trebnje.

Benečija je zaselek zahodno od Trebnjega na terasah med priključkom Trebnje - Zahod na avtocesto Ljubljana – Novo mesto ter gozdnatim pobočjem Grmade. Na vzhodu vasi so Grajske njive in njive v Lazu, nad njimi strmo gozdnato Bukovje, pod vasjo pa manjši izvir Studenec. V najmanj sto let stari Burgerjevi hiši na robu vasi so v preteklosti bivali graščinski pastirji.

Berberi

Berberi so prevladujoča muslimanska etnična skupina, ki živi v Severni Afriki v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, Libiji in Egiptu. Izhajajo iz skupine ljudi, ki so se razširila na zahod iz vzhoda, po južnem robu Sredozemskega morja pred kakimi 50 tisočimi leti.

Delijo se na več etničnih skupin, npr. Tuaregi.

HK Triglav Kranj

HK Prosports.si Triglav Kranj je hokejski klub iz Kranja.

Klub je bil uradno ustanovljen leta 1968, nastal pa je iz HK Asparagus, »divjega« hokejskega kluba iz Kranja. V sezoni 1970/71 so okrepljeni z nekaj bivšimi mladinci Olimpije, brez poraza osvojili naslov republiškega prvaka nekdanje Jugoslavije in ta uspeh ponovili še naslednjo sezono. V isti sezoni (1971/72) so se uvrstili v II. zvezno ligo – zahod, kjer so v kvalifikacijah za I. zvezno ligo izgubili s HK Vojvodino. Na drugo mesto so se uvrstili tudi v sezoni 1974/75, ko jih je premagal HK Crvena Zvezda in mu praprečil vstop v I. zvezno ligo. V sezoni 1979/80 so zopet postali prvaki II. zvezne lige – zahod ter v kvalifikacijah premagali Vojvodino in se tako uvrstili v I. zvezno ligo. Nastop v tej ligi pa jim je bil onemogočen, ker klub ni imel svojega drsališča.

Prvo umetno drsališče je klub dobil leta 1981, v sezoni 1982/83 pa je spet osvojil naslov prvaka II. lige. Vstop v I. ligo pa so jim tokrat onemogočile finančne težave. V sezoni 1985/86 so se hokejisti Triglava spet kvalificirali za vstop v I. državno ligo, finančne težave pa so klubu še tretjič onemogočile nastop v njej. To je klub pripeljalo na rob propada, saj so ga zaradi čedalje večjih finančnih težav zapustili nekateri najboljši igralci.

Po osamosvojitvi Slovenije je klub največji članski uspeh dosegel v sezonah 1995/96 in 1996/97, ko se je uvrstil v finalni del državnega prvenstva štirih najboljših klubov, kjer je obakrat osvojil končno 4. mesto.

Mladinska vrsta Triglava je v sezoni 2002/03 osvojila naslov državnega mladinskega prvaka.

Jug

Jug je ena od štirih glavnih strani neba. Južna smer vedno kaže proti južnemu polu zemlje. Strani neba služijo za navigacijo in podajanje koordinat. V sociološkem smislu jug pomeni nerazvito območje.

Maroko

Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki. Na severu meji na Sredozemsko morje in Gibraltarsko ožino, na zahodu na Atlantski ocean, na vzhodu na Alžirijo, s katero ima zaprto mejo, ter na jugozahodu na Zahodno Saharo, katere del sta okupirala skupaj z Mavretanijo, tako da ima prek zasedbenega območja dostop tudi do Mavretanije.

Maroko je edina afriška država, ki trenutno ni članica Afriške unije. Je pa članica Arabske lige, Arab Maghreb unije, Organizacije islamske konference, skupine 77 in je glavna ne-NATO-va zaveznica ZDA.

Polno arabsko ime Maroka je Al-Mamlaka al-Maghribiya, kar v prevodu pomeni »Zahodno Kraljestvo«. Pogosto se uporablja tudi ime Al Maghrib (v prevodu Zahod). Za zgodovinske reference, zgodovinarji navajajo tudi ime Al Maghrib al Aqşá (Daljni Zahod). Ime Maroko v mnogih drugih jezikih izvira iz imena nekdanjega glavnega mesta Marakeš.

Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)

Mestna avtobusna linija številka 15 Stanežiče – Medvode – Sora je ena izmed 33 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Ljubljani. Poteka v smeri zahod - sever - zahod na severozahodnem obrobju prestolnice in ima značaj povezovalne (prestopne) linije. Povezuje Stanežiče, Dvor, Gunclje, Vižmarje, Brod, Tacen, Vikrče, Spodnje, Zgornje Pirniče, Verje, Medvode, Vaše, Goričane, Rakovnik in Soro. Z linije št. 15 je mogoč prestop na ostale avtobusne linije, ki vozijo v center in ostale mestne in primestne predele (št. 1 in 8, 25 in 30).

Občina Brezovica

Občina Brezovica je ena od občin v Republiki Sloveniji, osrednja občina Ljubljanskega barja. Pred letom 1994 je bilo območje današnje občine del Občine Ljubljana Vič-Rudnik.

Meji na občine Ljubljana, Ig in Velike Lašče (vzhod), Cerknica (jug), Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika (zahod) .

Občina je preko Dolgega mostu povezana z mestno avtobusno linijo št. 6B, ki ima urejeno končno postajališče v Notranjih Goricah, preko Črne vasi pa z linijo 19B, ki vozi do Jezera.

Papež Štefan II.

Štefan II. (imenovan tudi Štefan III.), papež, * 714 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 26. april 757, Rim (Papeška država).

Posavsko hribovje

Posavsko hribovje leži na severu in jugu od reke Save in od Ljubljane do reke Sotle. Na severu ga omejujejo reke Nevljica, Motnišnica, Bolska, Voglajna, Šmarski potok in Mestinjščica. Na jugu poteka njegova meja po podoljih, po katerih poteka tudi avtocesta Ljubljana - Zagreb. Slemenjeno je v smeri vzhod - zahod, kar daje prevladujočo smer tudi toku rek in prometnic, ki se vijejo ob njih.

Anton Melik je zapisal, da so Posavske gube, sistem sinklinal in antiklinal, ki oblikujejo jedro Posavskega hribovja, nastale v srednjem miocenu. Tako naj bi nastale Tuhinjska sinklinala, Trojanska antiklinala, ki se še danes kaže v grebenu, ki poteka od Kamnika, prek Rakitovca, Špilka, Čemšeniške planine in Mrzlice, Moravško-Laška sinklinala in Litijska antiklinala z vrhovi Kum, Lisca in Bohor. Gube so kasnejši erozijski procesi preoblikovali.

Sever

Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.

Tihi ocean

Tihi ocean, znan tudi kot Pacifiški ocean ali Pacifik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 179,7 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje. Razteza se od Beringovega morja na Arktiki na severu do 15.500 km oddaljenih ledenih robov Rossovega morja ob Antarktiki na jugu, največjo širino v smeri vzhod-zahod pa doseže na približno 5° severne zemljepisne širine, kjer sega od Indonezije do 19.800 km oddaljene kolumbijske obale. Zahodno mejo oceana pa pogosto postavljajo v Malaško ožino. V Tihem oceanu leži najgloblja točka Zemljine površine, skoraj 11 km globok Marianski jarek.

V Tihem oceanu je več kot 25.000 otokov, kar je več kot skupno število otokov v vseh preostalih svetovnih oceanih, večina od njih pa leži južno od ekvatorja (glej tudi: Pacifiški otoki).

Ob razčlenjenih obalah Tihega oceana ležijo mnoga morja, največja med njimi so Celebeško morje, Koralno morje, Vzhodnokitajsko morje, Japonsko morje, Sulujsko morje, Tasmanovo morje in Rumeno morje. Malaška ožina povezuje Tihi ocean z Indijskim na zahodu, Magellanova ožina pa z Atlantikom na vzhodu.

Tihi ocean je tako poimenoval portugalski raziskovalec Ferdinand Magellan, saj je bil na večini njegove plovbe od Magellanove ožine do Filipinov res miren. Vendar Tihi ocean ni vedno miren in tih. Ob njegove obale butajo številni tajfuni in hurikani, v deželah ob Pacifiškem obroču pa je polno ognjenikov in jih pogosto stresajo potresi. Cunamiji, ki jih povzročajo podvodni potresi, so opustošili mnoge otoke in izbrisali cela naselja.

Vzhod

Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba. Na kompasu je vzhod 90° urno od severa. Ime vzhod pomeni, da na tem mestu vzhaja Sonce.

Zemljepisna dolžina

Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian). Zemljepisna dolžina se meri v stopinjah od 0° (Greenwich) do +180° na zahodni polobli, od 0° do -180° na vzhodni polobli, in je ena od dveh sfernih koordinat v geografskem koordinatnem sistemu.

Zidani Most, Trebnje

Zidani Most je naselje v občini Trebnje.

Zidani Most je gručasto naselje zahodno od Trebnjega na desnem bregu Temenice ob cesti Trebnje – Veliki Gaber. V neposredni bližini je železniška proga Ljubljana – Novo mesto in priključek na avtocesto Ljubljana - Novo mesto, Trebnje – zahod. V okolici naselja je nekaj njiv (Gabrje), travnikov in pašnikov (Loznica), južno od njih so gozdovi Tangljevec, Debeli hrib in Bukovje, ob Temenici pa zamočvirjeni travniki. Naselje je ime dobilo po zidanem mostu čez Temenico, ki so ga zgradili za staro državno cesto Ljubljana – Novo mesto, v bližini pa je bilo odkrito tudi rimsko grobišče.

Ziljska dolina

Ziljska dolina (nemško Gailtal) je okoli 90 km dolga dolina reke Zilje od Šmohorja do Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri okoli 530 km².

Ziljska dolina poteka v smeri vzhod - zahod in ima značilnost tektonskega jarka. Na severu jo obdajajo Ziljske Alpe, na jugu pa Karnijske Alpe. Pri izviru Zilje je dolina ozka in globoka. Proti vzhodu pa se razširi do treh kilometrov. Dolinsko dno v tem delu je ravno in večinoma mokrotno, saj reka v tem delu večkrat poplavlja. Dolino s strmimi pobočji in širšim večinoma ravnim dnom je izoblikoval Ziljski ledenik, ki se je pri Beljaku združil z Dravskim ledenikom in zapustil veliko morenastega gradiva. Pritoki, ki se izlivali v reko Ziljo, so nasuli več manjših vršajev, ki so sušni in primerni za kmetijstvo. Tam, kjer so vršaji zavirali odtok, pa je dno doline mokrotno. V Ziljski dolini se pojavljajo sredozemski podnebni vplivi, zlasti glede na razporeditev padavin in višjih temperatur, glede na to da je povprečna višina doline okoli 500 m.

Ziljska dolina je precej zaprta in se na široko odpre le pri Beljaku v Celovško kotlino in Kanalsko dolino. Tu je eden najnižjih prečnih prehodov iz Srednje Evrope čez Alpe v Sredozemlje prek prelaza Megvarje (Maglern) mimo Trbiža v Kanalska dolino.

Časovni pas

Časovi pasovi so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas. Na Zemlji je teoretično 24 pasov, v praksi pa meje ustrezajo mejam administrativnih enot ali geografskim posebnostim v razponu od UTC−12:00 do UTC+14:00, v nekaterih državah je zamik tudi 30 ali 45 min (npr. Nepal). Slovenija je v pasu UTC+01:00 (Srednjeevropski čas), ki je točen vzdolž 15. poldnevnika, kar poteka skoraj natančno čez sredino države, s poletnim časom UTC+02:00.

Šmarca

Šmarca je naselje v Občini Kamnik.

Šmarca je obcestno naselje na desnem bregu Kamniške Bistrice. Na severu se stika z Duplico, na jugu pa z Nožicami. Urbanizirano naselje ima ulični sistem. Sklenjene njive se širijo preko regionalne železniške proge Ljubljana-Kamnik na zahod do ceste Mengeš-Kamnik. V kraju je več prodajalen, gostišč in obrtnih delavnic. Župnijska cerkev sv. Mavricija je prvič omenjena leta 1359.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.