Tanak

Tanak (hebrejsko תַּנַ"ךְ) je sopomensko poimenovanje za Hebrejsko Biblijo, akronim iz prvih hebrejskih črk, s katerimi se začenjajo trije tradicionalni deli Mazoretskega besedila: Torah, Nevi'im in Ketuvim. Tanak obsega 24 knjig, ki so razdeljene v tri glavne sklope:

  • Tora (תורה; postava, zakonik, učenosti), obsega pet knjig:
  1. Pripoved o stvarjenju (Geneza, Prva Mojzesova knjiga)
  2. Pripoved o odhodu iz Egipta (Eksodus, Druga Mojzesova knjiga)
  3. Levitski zakonik (Levitik, Tretja Mojzesova knjiga)
  4. Knjiga številk (Numeri, Četrta Mojzesova knjiga)
  5. Ponovljeni zakonik (Devteronomij, Peta Mojzesova knjiga)
  • Nevi'ím (hebrejsko נביאם; preroki);
  • Ketúvím (hebrejsko כתובים; spisi).

Za najsvetejšega izmed treh delov velja Tora, ker je bila po izročilu Izraelcev edina neposredno izročena od Boga. Drugi po svetosti so Preroki, ker so zapisani po preroškem navdihu. Tudi za Spise velja prepričanje, da so sveti in navdihnjeni od Boga.

Članki na temo
Star of David.svg        
Lukhot Habrit
        Menora.svg
Judovstvo
Portal | Kategorija
Judje · Judovstvo · Skupnosti
Ortodoksni · Konzervativni · Reformirani
Haredi · Hasidijci · Moderni ortodoksni Judje
Obnovljeno judovstvo
Rabinsko · Humanistično · Karaitsko · Samarijanci
Judovska prepričanja
Verska načela · Minjan · Kabala
Mojzesove zapovedi · Bog · Študije · Mesija
Božji izbranci · Holokavst · Skromnost
Dobrodelnost · Etična načela · Etično gibanje
Verski teksti
Tora · Tanak · Talmud · Midraš · Tosefta
Rabinska književnost · Kuzarij · Mišna
Pentatevh · Dnevne molitve · Verske pesnitve · Zohar
Verski zakoni
Talmud · Mišna Tora · Tur
Šulhan Aruh · Mišna Berura · Hazon Iš
Kašrut · Rov · Hazaka · Hehzer · Hamec
Judovski sveti kraji
Jeruzalem · Safed · Hebron · Tiberija
Pomembni voditelji
Abraham · Sara · Izak · Rebeka ·
Jakob/Izrael · Rahela · Lea · Dvanajst rodov · Mojzes
Debora · Ruta · Salomon · David
Hillel · Šamaj · Rabbi Akiva · Juda knez
Rav · Saadia Gaon · Rif · Raši · Tosafisti
Maimonides · Nahmanides · Yosef Karo
Judovsko življenje
Brit Mila · Bar/Bat micva · Šiduh · Poroka
Niddah · Naming · Pidjon HaBen · Bereavement
Verske listine
Rabin · Rebbe · Posek · Hazzan
Kohen/duhovnik · Mashgiah · Gabbai · Maggid
Mohel · Beth din · Roš jeshiva
Verske institucije
Heder · Talmud Torah · Ješiva · Sinagoga
Mikvah · Gemach · Hevra Kadiša · Kollel
Verski objekti
Sveti tempelj / Šotor
Sinagoga · Mikva · Suka
Verski članki
Talit · Tefilin · Kipa · Sefer Tora
Cicit · Mezuza · Menora · Hanukia · Šofar
4 Species · Kittel · Gartel · Yad
Verski objekti in obredi
Šemá · Adon Olam · Amidah · Aleinu · Kol Nidre
Musaf · Kaddish · Halel · Ma Tovu · Selihot
Birkat HaMazon · Tefilat HaDereh · Šehehejanu
Tahanun · Kabalat Šabat · Havdála
Judovska oblačila
Shtreimel · Bekishe · Fedora · Yarmulke
Sheitel · Tichel
Judovstvo in ostale religije
Krščanstvo · Islam · "Judeo-Krščanstvo" · Ostale
Abrahamske religije · Judeo-Poganstvo · Pluralizem
Sorodne teme
Antisemitizem · Kritike
Judofilija · Suženjstvo · Ješiva · Semitizem
Entire Tanakh scroll set

Viri

Bar in Bat micva

Bar in Bat Micva (hebrejsko בר מצוה - otrok zapovedi) je dopolnitev 13. rojstnega dne pri judovskih dečkih in 12. pri deklicah.

Hasidijski Judje

Hasidijsko judovstvo je podskupina ortodoksnega judovstva. V uporabi poimenovanja je tudi izraz Hasidizem.

Gibanje izvira iz območja vzhodne Evrope, današnjega prostora Ukrajine in Belorusije. Ideja, ki razlikuje Hasidijske Jude od ostalih judovskih skupin je predvsem ta, da Rabin predstavlja spiritualno vez z Bogom.

Hasidijske skupine se razdelijo v 8 večjih in približno 30 manjših. Začetnik gibanja je bil rabin Israel ben Eliezer (1698–1760), znan tudi kot Ba'al Shem Tov.

Havdála

Havdála (hebrejsko הבדלה) je judovski verski recital, ki simoblizira konec šabata in najavlja prihod novega tedna. V judovskem izročilu časovno mejo predstavlja sobotni sončni zahod.

Citat Havdále se lahko prične brati po sončen zahodu, ko so na nočnem nebu razločno razvidne tri zvezde. Nekatere judovske skupnosti z obredom odlašajo do kasnejših ur. Razlog je časovno podaljašanje judovskega svetega dne. V kolikor ciatator ne utegne opraviti branja v soboto zvečer, se ta lahko opravi do večernih ur torka.

Havdála je navadno citirana ob košer vinu ali košer grozdnem soku. Če omenjeni pijači nista dosegljivi, so lahko uporabljene tudi druge, z izjemo vode. Ob zaključku šabata se prižge obredna sveča, katera pa mora vsebovati več kot en stenj. Ob tem poteka branje molitve, ob prižgani sveči pa so uporabljene aromatične dišave, katerih vonj se razširi po prostoru med zbranimi.

Ena od namer obreda je uporaba vseh petih čutil prisotnega: okušati vino, vonjati aromatične dišave, videti ogenj sveče in čutiti toplino le-te ter prisluhniti molitvi.

Molitveno besedilo ob Havdáli vsebuje štiri blagoslove: blagoslov vina, arome, sveče ter ločitve med zemeljskim in spiritualnim.

Humanistično judovstvo

Humanistično judovstvo je judovska verska ločina, ki z vidika judovske identitete poudarja, da sta kultura in zgodovina skupnosti pomembnejši od čaščenja Boga. Obredi ne vključujejo molitev. Filozofski pogled izvira iz klasičnega humanizma, ki je je predstavljal človeka kot pomembnejšega od Boga.

Ješiva

Ješiva (hebrejsko ישיבה - sedenje) je talmudska šola za študente od najstniških do začetka dvajsetih let. Obiskujejo jo naporočeni Judje, oženjeni se tradicionalno preselijo v Kolel.

Judovska verska načela

Judovska verska načela so osnovna teološka prepričanja, na katerih temelji judovska veroizpoved. Ta ne premore osrednjega posameznika, ki bi predstavljal in zastopal religijo. Slednja se deli na več podskupin, katere se v podrobnostih razlikujejo glede na verska prepričanja.

Judovstvo

Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov. Je prvo izpričano monoteistično verstvo. Velikokrat se zmotno razlaga, da se judovski bog imenuje Jahve (tudi Jehova), čeprav se v judaizmu božjega imena nikoli ne izgovarja. Znana je le označba JHVH, katere izgovorjava se je skozi stoletja izgubila. Judovska vera predstavlja deloma tudi osnovo za nekatere druge vere, denimo krščanstvo in islam.

Za prvega Juda velja Abraham, s katerim naj bi bog sklenil zavezo in izvoljeni judovski narod (glej: Hebrejci) popeljal iz egiptovskega suženjstva v obljubljeno deželo. Njegovi potomci naj bi po njegovem sinu Jakobu ali Izraelu dobili ime Izraelci.

Že iz časov pred srednjim vekom so bili Judje velikokrat preganjani in so morali ponekod živeti v njim namenjenem zaprtem območju, imenovanem geto. Judje so razseljeni po vsem svetu, pri čemer se je veliko Judov asimiliralo z lokalnim prebivalstvom; pogosto so prevzeli lokalni jezik in navade, razen verovanja. Preganjanje pripadnikov judovske veroizpovedi je doseglo svoj vrhunec z nacističnim holokavstom med drugo svetovno vojno. Po njej so tudi uradno dovolili razglasitev judovske države, kjer so si Judje iz vsega sveta ustvarili svojo lastno državo Izrael.

Karaitsko judovstvo

Karaitsko judovstvo (hebrejsko קָרָאִים, v prevodu: ljudje pisma) je judovska verska ločina, nastala v 7. stoletju po Kristusu v Babiloniji. Karaiti so bili nasprotniki takrat razvitega rabinskega judovstva, od ostalih ločin pa se razlikujejo po zavračanju ustne Tore.

Mesija (judovstvo)

Mesija (hebrejsko מָשִׁיחַ) v prevodu pomeni maziljenec. V judovski kulturi se izraz nanaša na prihodnjega kralja Izraela, ki bo ponovno združil Jude in ustvaril mir ter sožitje na Zemlji.

V hebrejski bibliji Mesija označuje izraelske svečenike, preroke in kralje, ki so bili posvečeni s svetim oljem. Delo Tanak navaja napovedi prerokov o novem judovskem Mesiji.

Moderno ortodoksno judovstvo

Moderno ortodoksno Judovstvo je gibanje znotraj skupnosti ortodoksnih Judov, ki združuje tradcionalne in konzervativne judovsko predstave z modernejšimi, sodobnejšimi. Moderno ortodoksnost opisuje več samostojnih proučevanj, zaradi česar se gibanje predvsem v podrobnih pogledih razumeva različno, na več načinov.

V Izraelu na primer, gibanje povezuje versko judovstvo in sionizem.

Obnovljeno judovstvo

Obnovljeno judovstvo je versko gibanje znotraj judovske religije, ki si prizadeva modernemu judovstvu prispevati versko mistiko, glasbo, meditacijo in vplive hasidijskega gibanja.

Rabin

Rabin (v klasični hebrejščini רִבִּי ribbi; v moderni hebrejščini רַבִּי rabbi) je človek z visoko avtoriteto v judovstvu. V judovski kulturi rabin poučuje judovstvo, svetuje in ima vlogo zdravnika.

Rabinsko judovstvo

Rabinsko judovstvo (hebrejsko יהדות רבנית) je judovska verska ločina, ki izhaja iz obdobja pozne diaspore med Judi. Nastala je po uničenju Drugega templja v Jeruzalemu, leta 70 po Kristusu. Razlog za nastanek sekte je bila nezmožnost opravljanja verskih obredov zaradi uničenega verskega svetišča.

Propadel verski sistem je nadomestil rabinski judaizem.

Reformirano judovstvo

Reformirano Judovstvo je najbolj liberalna smer sodobnega Judovstva. Gibanje je prisotno predvsem v ZDA, kjer v prek 900 sinagogah združuje več kot milijon članov.

Safed

Safed (hebrejsko צְפַת) je mesto na severu Izraela. Skupaj z Jeruzalemom, Hebronom in Tiberiasom je edno izmed Štirih svetih mest v judovski kulturi. Z 800 metri povprečne nadmorske višine ja najvišje ležečo mesto pokrajine Galileje.

Sveto pismo

Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede βιβλια: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva. Sestavljata jo dva dela: Stara in Nova zaveza. Stara zaveza, po hebrejsko Tanak, predstavlja sveto knjigo tudi za pripadnike judovske vere in izhaja še iz časov pred Jezusom Kristusom.

Sveto pismo je najbolj brana knjiga v zgodovini. Prevedena je v več kot 2.400 jezikov. Ima velik pomen za današnjo kulturo in kot delo jo lahko gledamo iz različnih strani: kot versko ali zgodovinsko knjigo, saj vsebuje mnogo podatkov o zgodovini Judov ter dogajanju v Palestini ob začetku našega štetja.

Stara zaveza je večinoma pisana v hebrejščini, deloma tudi v aramejščini in grščini, Nova zaveza pa samo v grščini. Prvi prevod Stare zaveze v grščino se imenuje Septuaginta. Nastal je v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Ime izvira iz domnevnega števila prevajalcev - 70. Prvi prevodi Svetega pisma v latinščino so bili narejeni iz grške Septuaginte in nosijo skupno ime Vetus Latina. Iz izvirnih jezikov pa je Sveto pismo v latinski jezik prvi prevedel sveti Hieronim v 4. stoletju. Prevod se imenuje Vulgata (latinsko splošno razširjena). Večina prevodov v evropske jezike je temeljila prav na Vulgati. Njegov zapis je bil tudi najbolj cenjen v srednjem veku. Danes pa se prevaja skoraj izključno iz izvirnega hebrejskega, aramejskega in grškega besedila.

Tora

Torá ali Pentatevh (Peteroknižje) pomeni pet Mojzesovih knjig. Tora (originalno תּוֹרָה) je hebrejska beseda, ki pomeni učenje, nauk, navodila, oziroma postava. Je najbolj pomemben dokument judovstva in predstavlja temelj Svetega pisma. Za Jude je to njihova zgodovina, predpisana oblika božje službe in pa knjiga s popisom verskih obredov. Napisana je v stari hebrejščini. Je najbolj sveta knjiga in zaradi njene svetosti se je ni dovoljeno dotikati z rokami. Judje Toro sprejemajo kot božjo besedo, čisto resnico, katero je Bog razodel Mojzesu na gori Sinaj.

V hebrejščini se pet Mojzesovih knjig imenuje po besedah, s katerimi se začenjajo:

Prva Mojzesova knjiga se imenuje v izvirniku Berešit (hebrejsko בראשית = V začetku), latinsko Genesis = Stvarjenje

Druga Mojzesova knjiga se imenuje v izvirniku Šemot (hebrejsko שמות = Imena), latinsko Exodus = Izhod

Tretja Mojzesova knjiga se imenuje v izvirniku Vajikra (hebrejsko ויקרא = Poklical je), latinsko Leviticus = Levitik

Četrta Mojzesova knjiga se imenuje v izvirniku Bemidbar (hebrejsko במדבר = V puščavi), latinsko Numeri = Števila

Peta Mojzesova knjiga se imenuje v izvirniku Devarim (hebrejsko דברים = Besede), latinsko Deuteronomium iz grščine Δευτερονόμιον [Deuteronomion] = Drugo izrekanje (ponovitev) postave

Zohar

Zohar (hebrejsko זהר Zohar - sijaj, sij) je najpomembnejše kabalistično delo. Je okultno tolmačenje tore (petih Mojzesovih knjig), napisano v srednjeveški aramejščini in srednjeveški hebrejščini. Vsebuje mistično razpravo o naravi boga, izvor in zgradbo Vesolja, naravo duš, greha, odrešitve, dobrega in zlega ter sorodne teme.

Zohar ni le ena knjiga, temveč skupina knjig. Te knjige vsebujejo svetopisemske razlage, kakor tudi teozofsko teologijo, mistično kozmogonijo, mistično psihologijo in v nekem smislu tudi antropologijo.

Štiri sveta mesta v Judovstvu

Štiri sveta mesta je združen pojem, uporabljen v Judovski kulturi, ki se nanaša na Jeruzalem, Hebron, Tiberias in Safed. V našetih mestih se od 16. stoletja naprej, izvaja večina pokopnih obredov v Izraelu.

Jeruzalem je najsvetejše mesto in versko središče Judovstva že od 10. stoletja pred Kristusom.

V Hebronu so pokopani pomembnejši judovski voditelji. Po Biblijskem izročilu se je v mestu nahajal kapitelj kralja Davida.

Safed je bilo središče judovskih povratnikov, ki so sledili ukazom o izgonu iz Španije leta 1492.

Tiberias je v judovski zgodovini zaznamovano z zapisom Talmuda. V 18. in 19. stoletju je bilo v mestu ustanovljeno izobraževalno središče judovskih študij.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.