Sultan

Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov. Obliki vladavine v državi, kjer vlada sultan, pravimo sultanat.

Prvi vladar z nazivom sultan je bil turški voditelj Mahmud Ghazni (vladal 998 - 1030). Kasneje je naziv sultan postal običajni naslov vladarjev v Osmanskem cesarstvu in Mameluških vladarjev v Egiptu.

Danes sta edini državi sultanata Oman ter Brunej, poleg tega pa je še nekaj nazivnih sultanov na otoku Mindanao, na Javi in nekaterih malezijskih ter indijskih zveznih državah.

Glej tudi

1206

1206 (MCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

1290

1290 (MCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

1389

1389 (MCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

1861

1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

1926

1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

2. september

2. september je 245. dan leta (246. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 120 dni.

20. januar

20. januar je 20. dan leta v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 345 dni (346 v prestopnih letih).

20. marec

20. marec je 79. dan leta (80. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 286 dni.

26. maj

26. maj je 146. dan leta (147. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 219 dni.

4. november

4. november je 308. dan leta (309. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 57 dni.

Bospor

Bóspor (turško Boğaziçi, grško Βόσπορος) je približno 30 km dolga in na najožjem delu 660 m široka morska ožina, ki deli evropski del Turčije od azijskega in povezuje Marmarsko morje s Črnim morjem. Na marmarski strani ožine leži Istanbul, največje mesto Turčije.

Ožino prečkata dva mostova. Prvi, Bogazici Bospor I., je dolg 1074 metrov in je bil odprt leta 1974, drugi, most Fatih Sultan Mehmed (Bospor II.) pa je dolg 1014 metrov in je bil leta 1988 odprt približno pet kilometrov severno od prvega. Oktobra 2013, ob 90. obletnici razglasitve Republike Turčije, je bil odprt 13,6 km dolg železniški predor Marmaray. Približno 1.400 metrov predora poteka pod morjem v globini 55 m.

Janičar

Janičarji (turško: يڭيچرى , yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov. Janičarje je v prvi polovici 14. stoletja ustanovil sultan Orhan I., razpustil pa sultan Mahmud II. leta 1826. Enote so bile na začetku sestavljene iz poturčenih sužnjev in vojnih ujetnikov, kasneje pa iz poturčenih otrok nemuslimanskih podložnikov Osmanskega cesarstva. Njihov skrbnik in poveljnik je bil sultan, ki je bil tudi sam vojak prve divizije janičarskega korpusa.

Kalif

Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šerijatskem pravu. Naziv je traskribirana različica arabske besede خليفة (khalīfah), ki pomeni naslednik oz. predstavnik.

Vsi kalifi so se imeli za Mohamedove naslednike. Nekateri od njih so se po smrti preroka Mohameda leta 632 naslavljali s Khalifat Allah (predstavnik Alaha), kasneje pa so naziv preimenovali v Khalifat Rasul Allah, kar pomeni politični naslednik Božjega glasnika, se pravi Mohameda, ki je kasneje postal standardni naziv. Nekateri akademiki se bolj nagibajo k nazivu Khalīfah.

Kalifi so se pogosto naslavljali tudi z Amīr al-Mu'minīn (poveljnik pravovernih) ter Imam al-Ummah in Imam al-Mu'minīn (vodja muslimanov).

Po prvih štirih kalifih (Abu Bekr, Omar ibn al-Hatab, Osman ibn Afan in Ali ibn Abu Talib) so si naziv kalifa lastili Umajadi, Abasidi, Fatimidi in Osmani, občasno tudi dinastije iz Španije, severne Afrike in Egipta. Zgodovinski muslimanski vladarji so bili večinoma sultani in emirji, ki so prisegali zvestobo kalifom, čeprav so imeli slednji zelo malo resnične oblasti.

Naslov kalifa je odmrl leta 1924, ko je Republika Turčija ukinila Osmanski kalifat, čeprav so nekateri posamezniki in skupine pozivali na njegovo ponovno vzpostavitev (šerif Meke in kralj Hidžaza Husein bin Ali za kratek čas leta 1924 in imami Jemena, ki so naslov uporabljali več stoletij do leta 1962).

Zadnji kalif, 101. po vrsti, je bil osmanski sultan Abdul Medžid, ki je umrl 23. avgusta 1944 v Parizu.

Oman

Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka. Oman na severozahodu meji na Združene arabske emirate, na zahodu na Saudovo Arabijo ter na jugozahodu na Jemen. Na jugu in vzhodu ima dolgo obalo ob Arabskem morju, na severovzhodu pa ob Omanskem zalivu.

Mejo po morju si Oman deli z Iranom in Pakistanom. Omanu pripadata še eksklavi Madha v Združenih arabskih emiratih in Musandam ob Hormuški ožini v Omanskem morju.

Od konca 17. stoletja je bil sultanat Oman bogata država, ki je s Portugalci in Angleži tekmovala za prevlado v Perzijskem zalivu in Indijskem oceanu. Vrh je Oman dosegel v 19. stoletju, ko je razširil svoj vpliv in nadzor čez Hormuško ožino v Iran in Pakistan, na jugu pa na Zanzibar, ki danes pripada Tanzaniji. V 20. stoletju je njegova moč začela slabeti in je prišel pod vpliv Združenega kraljestva. Muškat je postal glavno pristanišče v Perzijskem zalivu in bil med najpomembnejšimi trgovinskimi pristanišči v Indijskem oceanu. Njihova uradna vera je ibadizem, oblika islama, ki je bližja sunitom kot šiitom.

Oman je absolutna monarhija. Že od leta 1970 ji vlada samooklicani sultan Kabus bin Said Al Said. Od vseh vladarjev na Srednjem vzhodu je na oblasti najdaljše obdobje.

V nasprotju s sosednjimi državami, ki imajo veliko nafte, ima Oman skromne zaloge. Program Združenih narodov za razvoj je uvrstil Oman med države, ki so najbolj napredovale v zadnjih 40 letih. Razvrščen je med gospodarsko razvite države in je med 59. najmirnejšimi državami v svetu po svetovnem seznamu o miru.

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (osmansko turško:دولتِ عَليه عُثمانيه, Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27. julija 1299 do 29. oktobra 1923 (624 let).

Cesarstvo je ustanovil Osman I. iz turškega plemena Oguzov v vzhodni Anatoliji, po katerem je vladajoča dinastija Osmanov dobila ime. Bilo je eno največjih cesarstev, ki je na višku svoje moči v 16. in 17. stoletju obsegalo ozemlje Jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Imelo je 29 provinc in številne vazalne države. Nekatere države je cesarstvo absorbiralo, druge pa so imele različne oblike neodvisnosti. Zaradi fevdne prisege zvestobe osmanskemu sultanu in kalifu ali okupacije je občasno vladalo tudi oddaljenim čezmorskim ozemljem. S prisego zvestobe na primer je leta 1656 je dobilo sultanat Ačeh na severu Sumatre, z začasno okupacijo leta 1585 pa otok Lanzarote v Atlantskem oceanu.V diplomaciji zahodnoevropskih držav so cesarstvo pogosto imenovali Visoka porta, kar pomeni visoka vrata. Naziv je nastal iz starega orientalskega običaja, da je vladar sprejemal goste in tuje diplomate pred mestnimi vrati ali pred vrati svoje palače. Naziv je imel tudi simboličen pomen in je jasno kazal na mejo med Evropo in Azijo.

Na Zahodu so ga imenovali tudi Turško cesarstvo oziroma Turčija, čeprav so prebivalci cesarstva zase in za svojo državo dosledno uporabljali nazive osmanski/Osman/Osmansko cesarstvo. Naziv Turek je imel v cesarstvu celo negativen prizvok.

Leta 1453 so Osmani osvojili Konstantinopel, ga preimenovali v Istanbul in ga razglasili za svojo prestolnico. Ko so med vladanjem Sulejmana Veličastnega (vladal od 1520 do 1566) osvojili obširna ozemlja ob vzhodnem Sredozemlju, je cesarstvo za nekaj stoletij postalo središče interakcij med Vzhodom in Zahodom.

Osmansko cesarstvo je bilo de facto ukinjeno 1. novembra 1922, de iure pa z lausannsko mirovno pogodbo 24. julija 1923. Nasledila ga je Republika Turčija, ki je bila uradno razglašena 29. oktobra 1923.

Papež Inocenc VIII.

Papež Inocenc VIII. (rojen kot Giovanni Battista Cibo ali Cybo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1432, Genova (Genovska republika; † 25. julij 1492, Rim (Papeška država, danes Italija).

Seldžuki

Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda. Ustanovili so Veliki Seldžuški imperij, ki se je raztezal od Male Azije do Pandžaba.

Seldžuki izhajajo iz turkmenske plemenske zveze v osrednji Aziji in so začetniki širjenja turške moči na Bližnji vzhod. Danes se nanje gleda kot na kulturne prednike Zahodnih Turkov – današnjih prebivalcev Azerbajdžana, Turčije in Turkestana. Bili so veliki pokrovitelji perzijske kulture, umetnosti, literature in jezika. Seldžuki so privzeli perzijsko kulturo in jezik in so igrali pomembno vlogo v razvoju turško-perzijske tradicije, ki jo lahko opišemo kot »perzijska kultura pod pokroviteljstvom turško govorečih vladarjev«.

Sulejman I.

Sulejman I. (turško سليمان , Sulaymān, najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.

Vladal je od leta 1520 do smrti leta 1566. V Evropi je najbolj znan kot Sulejman Veličastni, na Vzhodu pa kot Zakonodajalec (turško Kanuni, arabsko القانونى‎, al Qānūnī), ker je reformiral osmanski pravni, upravni in šolski sistem.

Bil je najuglednejši vladar 16. stoletja. Med njegovim vladanjem je Osmansko cesarstvo doseglo svoj vojaški, politični in gospodarski višek. Osvojil je Beograd, Rodos in večino Ogrske, pred Dunajem pa so se leta 1529 njegova osvajanja v Evropi ustavila. Cesarstvu je priključil večino Bližnjega Vzhoda in velik del severne Afrike vse do zahodne Alžirije. Osmanska vojna mornarica je popolnoma obvladovala vzhodno Sredozemlje, Rdeče morje in Perzijski zaliv.V Osmanskem cesarstvu je uvedel obširne družbene spremembe in reformiral šolstvo, davčni sistem ter zemljiško in kazensko pravo. Njegov zakonik (Kanun) je ostal v veljavi še nekaj stoletij po njegovi smrti. Izkazal se je tudi kot pesnik, zlatar in velik pokrovitelj kulture.Poročen je bil s Hürrem Sultan (Rokselana), dekletom iz harema, kar je bilo v popolnem nasprotju z osmansko tradicijo. Z njo je imel pet otrok, med katerimi je bil tudi njegov naslednik sultan Selim II. Med Sulejmanovim vladanjem se je ozemlje Osmanskega cesarstva skoraj podvojilo in je ob njegovi smrti merilo približno 8.000.000 km².

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.