Slovenija

Slovenija (uradno ime: Republika Slovenija) je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope. Slovenija meji na zahodu z Italijo, na severu z Avstrijo, na severovzhodu z Madžarsko in na vzhodu in jugu s Hrvaško. Leži na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Površina 20.273 km² uvršča Slovenijo med srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. Slovenska obala Jadranskega morja je dolga 46,6 km. Glavno mesto je Ljubljana, ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je Triglav (2864 m).

Skozi slovensko zgodovino so pomembni kulturni vplivi prihajali iz srednjeevropskega in apeninskega kulturnega prostora. Glede na popis iz leta 2011 ima Slovenija 2.050.189 prebivalcev. Slovenci predstavljajo 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin Madžari (0,32 %), Italijani (0,11 %) in Romi (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je slovenščina, na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni italijanska oziroma madžarska narodna manjšina, sta uradna jezika tudi italijanščina oziroma madžarščina.

Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na prostem trgu. Slovenija je svojo državnost utemeljila s plebiscitom o samostojnosti 23. decembra 1990 in jo ubranila z osamosvojitveno vojno, potem ko je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost. Po politični ureditvi je Slovenija parlamentarna demokracija. Med članice Organizacije Združenih narodov je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je članica Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, zveze NATO ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v Evropsko unijo. Leta 2007 je Slovenija postala članica monetarne unije in prevzela skupno evropsko valuto evro.

Republika Slovenija
Zastava Slovenije Grb Slovenije
Zastava Grb
HimnaZdravljica (samo 7. kitica)

Lega Slovenije
Glavno mesto
(in največje mesto)
Občina Ljubljana grb.svg Ljubljana
46°03′N, 14°30′E
Uradni jeziki slovenščina, italijanščina¹, madžarščina¹
Demonim Slovénec, Slovénka
Upravljanje Parlamentarna republika
 -  Predsednik Borut Pahor
 -  Premier Marjan Šarec
neodvisnost od Jugoslavije 
 -  razglašena: 25. junija 1991 
 -  priznana: 1992 
Vstop v EU 1. maja 2004
Površina
 -  skupaj: 20.273 km² (153.
 -  voda (%): 0,7 %
Prebivalstvo
 -  ocena 2015: 2.062.874 (142.)
 -  štetje 2002: 1.964.036 
BDP (PKM) ocena 2017
 -  skupaj: 70,359 milijarde USD[1] (80.)
 -  na prebivalca: 34,063 USD (29.)
HDI (2015) Rast 0,892[2] (visok) (21.)
Valuta Evro ()³ (EUR)
Časovni pas CET (UTC+1)
 -  poletni (DST): CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD) .si4
Klicna koda +386
¹ V občinah z italijansko ali madžarsko narodno skupnostjo.

² Vir: Statistični urad Republike Slovenije: Prebivalstvo, Slovenija, 1. januar 2014
³ Pred letom 2007 je bila državna valuta slovenski tolar. Tolar je ostal v uporabi do 14. januarja 2007.
4Tako kot v ostalih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi .eu.

Zgodovina

Slovanski predniki današnjih Slovencev so se na ozemlje Slovenije naselili v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država alpskih Slovanov. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala bavarsko nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v frankovsko grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – Karniola, ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz Salzburga in Ogleja začelo širiti tudi krščanstvo.

Okoli leta 1000 so bili napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini in prvi slovanski zapis v latinici. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar je pozneje postala Habsburška monarhija. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na dežele: Kranjsko, Trst, Istro, Goriško, Koroško in Štajersko.

V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali Zedinjeno Slovenijo.

Z razpadom Avstro-Ogrske leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.

Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991 in jo ubranila z dvotedensko vojno za samostojnost.

Geografija

Relief map of Slovenia
Relief Slovenije

Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Sredozemlja. Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo gozdovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom Triglavom (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina Kras. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v Evropi. Postojnska jama in Škocjanske jame, ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto kapnikov. Slednje so tudi na Unescovem seznamu kulturne in naravne dediščine.

Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od drevesnih vrst prevladujeta bukev in navadna smreka, ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še navadna jelka in predstavniki borov ter hrastov.[3] V Evropi imata večji delež gozdov samo še Finska in Švedska.

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema Triglavski narodni park (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v reliefu (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 praprotnic in semenk ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu biotske raznovrstnosti je Slovenija »vroča točka« Evrope.[4] Številni so tudi živalski in rastlinski endemiti, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano človeško ribico (slednja je sicer dinarski endemit in ni omejena na slovensko ozemlje).

Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, mezozoika (apnenec, dolomit) in kenozoika, torej terciarja (lapor, peščenjak, fliš) in kvartarja (prod, pesek, glina, konglomerat). Po načinu nastanka prevladujejo sedimentne kamnine, predvsem apnenec.

Podnebje

Podnebni tipi 1970-2000
Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije

Slovenija ima zaradi lege v zmernih geografskih širinah na prehodu Alp v Dinaride in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja gorskega (alpskega), sredozemskega in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja.

Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob Tržaškem zalivu imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000.

Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971-2000) z viškom padavin jeseni. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000-1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti Panonski kotlini. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se poleti zelo segrejejo, pozimi pa ohladijo. Spomladanske temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971-2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti.

Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s Pohorjem in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600-1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega.

Gospodarstvo

Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita tranzicijska država s staro rudarsko-industrijsko tradicijo (rudnik Idrija) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi. Kmetijstvo je manjšega pomena, saj je obdelanih le 12 % površja in zaposluje le 4% prebivalstva. V turizmu so pomembna obmorska letovišča (Piran, Portorož, Izola, Koper, Ankaran, Debeli rtič...), smučarska središča (Maribor, Kranjska gora, Vogel, Kanin, Rogla...) in toplice (Radenci, Moravske Toplice, Terme Čatež, Terme Dobrna, Lendava, Maribor, Ptuj, Šmarješke Toplice...).

Politika in uprava

Borut Pahor 2010
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor
Marjan Šarec in Logatec 2017
Predsednik vlade Republike Slovenije Marjan Šarec

Vodja države je predsednik, ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je Vlada Republike Slovenije, ki jo vodi predsednik vlade. Poleg njega sestavljajo vlado še ministri. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi državni zbor Republike Slovenije, ki ga vodi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije

Nepopolni dvodomni parlament Slovenije sestavljata državni zbor in državni svet Republike Slovenije. Državni zbor ima 90 sedežev (po eden iz italijanske in madžarske manjšine). Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga družbene, gospodarske, strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

Upravna delitev

Obcine Slovenija 2007 4col
Zemljevid slovenskih občin leta 2007 (210 občin)

Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika lokalne samouprave so tako občine z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z javnim prevozom in knjižničnimi storitvami) in prostorsko načrtovanje.[5] Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine.[6] Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.[5] Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.[6]

Poleg različnih neformalnih delitev na pokrajine obstaja 12 statističnih regij po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):[7]

  1. Pomurska regija
  2. Podravska regija
  3. Koroška regija
  4. Savinjska regija
  5. Zasavska regija
  6. Posavska regija
  7. Jugovzhodna Slovenija
  8. Osrednjeslovenska regija
  9. Gorenjska regija
  10. Primorsko-notranjska regija
  11. Goriška regija
  12. Obalno - kraška regija

Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – Zahodna in Vzhodna Slovenija (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja evropske regionalne politike.[5]

Demografija

Etnične skupine v Sloveniji
(leta 2002)
Slovenci
  
83.06%
Srbi
  
1.98%
Hrvati
  
1.81%
Bošnjaki
  
1.10%
ostali
  
4.85%
neznano
  
8.9%

Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih etničnih skupin pa je bilo več kot 1 % še Srbov, Hrvatov in Bošnjakov.[8] Avstrijci, Čehi, Nemci, Poljaki in Rusi so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti.

Pričakovana življenjska doba je bila leta 2005 74 let za moške in 82 za ženske.

Povprečna naseljenost je 101 prebivalec na km². Približno polovica prebivalstva živi v urbanih naseljih, drugi pa na podeželju.

Uradni jezik je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob meji z Italijo in Madžarsko), je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Kočevarščino, nekoč prevladujoči jezik oziroma nemško narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga UNESCO opredeljuje kot "kritično ogrožen jezik" (critically endangered language).[9]

Večja mesta

Znamenitosti

Stara trta - najstarejša trta na svetu (Maribor)
Stara trta - najstarejša trta na svetu (Maribor) 

Kultura

Književnost

Najstarejši še danes ohranjeni zapis v slovenščini in v kateremkoli slovanskem jeziku so brižinski spomeniki, nastali okoli leta 1000.

Leta 1550 je Primož Trubar na Nemškem izdelal prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v knjigi. Leta 1584 je Jurij Dalmatin prevedel v slovenščino tudi biblijo (tako smo Slovenci dobili sveto pismo v istem času kot drugi veliki narodi), Adam Bohorič pa je napisal prvo slovnico slovenskega jezika.

Na začetku 19. stoletja je prvo slovnico v slovenščini napisal pesnik Valentin Vodnik; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis Lublanske novice. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi Jernej Kopitar. Sredi 19. stoletja smo Slovenci začeli pisati v gajici (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je Stanislav Škrabec postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar Maksa Pleteršnika, leta 1899 pa še Slovenski pravopis.

Odrska umetnost

Operne in baletne hiše

Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera Belin skladatelja Jakoba Zupana in libretista Feliksa Deva. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes SNG Opera in balet Ljubljana združuje tako operni kot baletni ansambel. Slovensko narodno gledališče Maribor, s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919.

Pročelje ljubljanske Opere.
Pročelje ljubljanske Opere. 
Stavba SNG Maribor
Stavba SNG Maribor 

Dramska umetnost

Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo. Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno Slovensko narodno gledališče Maribor, katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še Slovensko ljudsko gledališče Celje, Mestno gledališče Ljubljansko, Prešernovo gledališče Kranj, Slovensko mladinsko gledališče, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica ter Gledališče Koper. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je Slovensko stalno gledališče Trst. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je Festival Borštnikovo srečanje, ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru.

Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, ki je članica Univerze v Ljubljani.

Močno je razvejana tudi amatersko gledališko ustvarjanje. {{gallery Slika:Lublana_143.jpg|Ljubljanska drama Slika:SLG_Celje_(Slovensko_ljudsko_gledališče_Celje.jpg|Stavba Slovenskega ljudskega gledališča Celje.|Slika:Pogled_PGK.jpg|Prešernovo gledališče Kranj|Slika:FestivalnaDvorana-Ljubljana,_maja_2006.JPG|Slovensko mladinsko gledališče}}

Lutkovna gledališča

Slovenija razpolaga z dvema profesionalnima lutkovnima gledališčema; to sta Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Maribor.

LG Ljubljana
LG Ljubljana 
LG Maribor
LG Maribor 

Prazniki in dela prosti dnevi

Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji določa naslednje praznike in dela proste dneve:[10]

Prazniki
Dela prosti dnevi

Viri

  1. "Slovenia". Mednarodni denarni sklad. Pridobljeno dne 1.10.2009.
  2. "Human Development Report 2010" (PDF). Organizacija združenih narodov. 2010. Pridobljeno dne 6.11.2010.
  3. Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018. Zavod za gozdove Sloveije. http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf.
  4. Mršić, Narcis (1997). Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave. COBISS 66476288. ISBN 961-90179-2-7.
  5. 5,0 5,1 5,2 OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011. OECD Publishing. 2011. ISBN 9789264120587.
  6. 6,0 6,1 "Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci.". MMC RTV-SLO. 1.6.2013. Pridobljeno dne 30.8.2014.
  7. "Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS". Statistični urad RS. Pridobljeno dne 30.8.2014.
  8. Dolenc D. s sod. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002 (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.
  9. Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji
  10. Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)

Glej tudi

Zunanje povezave

Borut Likar

Borut Likar, slovenski obramboslovec in politik, * 2. september 1955.

Med 9. novembrom 1993 in 29. julijem 1998 je bil državni sekretar Republike Slovenije na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije.

Creative Commons

Creative Commons (kratica CC, slov. ustvarjalna gmajna) je neprofitna organizacija, ki si prizadeva za povečanje števila avtorskih del, ki bi bila na voljo drugim, za legalno razširjanje in uporabo. Projekt ponuja licence, ki natančno opredeljujejo pogoje uporabe del. V Sloveniji za to skrbi projekt Creative Commons Slovenija, ki je bil ustanovljen 29. oktobra 2005.

Darko Anželj

Darko Anželj, slovenski politik, * 11. december 1963, Ljubljana.

Anželj je doktor znanosti s področja politologije, nagrajen s častnim znakom svobode Republike Slovenije. Bil je tudi direktor policije Republike Slovenije, ter marketinga v podjetju Radenska.

Bil je tudi župan občine Apače.

Država

Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom. Nekaterim državam, kot so Slovenija, Francija in Izrael, rečemo nacionalne države, ker v njih prevladuje en narod. Druge države, kot so Švica, Španija in Združeno kraljestvo, so večnacionalne države, ker se prebivalstvo deli na več narodov. Kljub temu se nekatere od njih imajo za nacionalne države.Včasih se tudi upravni deli držav z določeno kulturo ali zgodovino imenujejo »dežele« ali »države«; tako se, denimo, imenujejo sestavne enote ZDA ali Anglija, Škotska in Wales v Združenem kraljestvu, čeprav so to praktično sestavni deli (mednarodno priznane) večje države.

Multimedijski center RTV Slovenija

Multimedijski center RTV Slovenija, krajše MMC, je programsko-produkcijska enota javega zavoda RTV Slovenija. V skladu s smernicami Evropske radiodifuzne zveze, ki predlagajo, naj se tradicionalne javne radio-televizijske postaje razvijajo v multimedijske organizacije, je bil ustanovljen leta 2001. MMC predstavlja interaktivno spletno podporo oddajam oz. programom RTV Slovenija, ustvarja pa tudi svoje lastne vsebine izobraževalne ter informataivne narave, ki jih na svojem internetnem in mobilnem portalu deli z javnostjo. Pod okrilje MMC RTV Slovenija sodi tudi uredništvo za teletekst in uredništvo za podnaslavljanje oddaj za gluhe in naglušne. Od maja 2004 skrbi MMC še za zabavni, informacijski in otroški infokanal. Med mnogimi projekti, ki delujejo v okviru MMC so: spletni portal RTV Slovenija, mobilni portal Wap in PDA, ki omogočata dostop uporabnikom mobilne telefonije vsebin RTV Slovenija, SMS storitve, podcasti, RSS novice, pošiljanje radijskega in televizijskega sporeda preko elektronska pošte, blog, forum, klepetalnica, itd.

Pokrajine v Sloveniji

Pokrajine v Sloveniji so različne pokrajinske enote, na katere je razdeljena Slovenija. Ker sama razdelitev ni zakonsko opredeljena, obstaja več različnih modelov razdelitve.

Poletni čas

Polétni čàs (angleško Daylight Saving time (DST)) je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, po navadi za uro naprej od standardnega uradnega časa.

Ta čas so vpeljali z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe, oziroma, da ljudje ne bi spali, medtem ko sije Sonce. Uradni čas se pomakne naprej med pomladnimi in poletnimi meseci, tako, da se delovne in šolske ure lepše prilegajo uram dnevne svetlobe. S tem pa dosežemo prihranke energije.

Danes uporablja poletni čas manjšina držav sveta, še te ne povsem usklajeno. V Evropi uporabljajo poletni čas vse države razen Islandije. V Jugoslaviji je bil poletni čas v uporabi od leta 1982, Slovenija ga uporablja od leta 1991.

Poleg študij, ki dokazujejo upravičenost tega posega, obstajajo tudi argumenti proti.

Policija (Slovenija)

Policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Njeno delovanje je bilo do leta 2013 opredeljeno v Zakonu o policiji (ZOP), od leta 2013 pa delovanje urejata dva zakona in sicer Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) in Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol).

Politika Slovenije

Politika Slovenije se odvija v parlamentarni demokratični republiki, kjer je premier predsednik vlade, volilni sistem pa je proporcionalen. Izvršilna oblast je vlada, zakonodajna oblast pa je parlament RS. Sodna oblast je ločena od obeh ostalih, zakonodajne in izvršilne.

Prebivalstvo

Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto. To enoto raziskujejo različne vede, od geografskih, socialnih in etnografskih ved do demografije, ki je statistična obdelava vseh podatkov na tem polju.

Poleg tega se izraz uporablja tudi za skupine, ki niso povezane v narod ali raso, a jih veže kaka druga skupna lastnost. Tako govorimo na primer o civilnem prebivalstvu, o alpskem prebivalstvu ali o poganskem prebivalstvu.

Gostota prebivalstva je razmerje med številom prebivalstva in površino ozemlja, na katerem živijo (Slovenija 1991 – 1965986 prebivalcev, 20256 km2)

Radio Koper

Radio Koper je regionalna radijska postaja s sedežem v Kopru. Deluje pod okriljem regionalnega RTV centra Koper/Capodistria.

Radiotelevizija Slovenija

Radiotelevizija Slovenija (skrajšano RTV Slovenija) je edina javna, neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji. Deluje kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, saj opravlja javno službo z namenom zagotavljanja kulturnih, socialnih in demokratičnih potreb državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, pa tudi pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki živijo na ozemlju Slovenije.

Sedež zavoda je v Ljubljani, ima pa še dva regionalna RTV centra, ki se nahajata v Mariboru in Kopru. Javni zavod RTV Slovenija ustvarja tri nacionalne radijske programe in tri nacionalne televizijske programe, regionalne radijske in televizijske programe, po en radijski in televizijski program za avtohtono madžarsko in italijansko prebivalstvo v Sloveniji, radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost, za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence v tujini ter za tujo javnost: skupno osem radijskih programov (od tega štirje oddajajo 24 ur dnevno) in pet televizijskih programov.Poseben pomen osrednje slovenske kulturne ustanove zaseda RTV s svojo enoto glasbene produkcije, v okviru katere deluje Simfonični orkester RTV Slovenija, Big Band RTV Slovenija, Komorni zbor RTV Slovenija, otroški in mladinski pevski zbor ter nototeka. Glasbeni sestavi RTV so primarni vir, ki polni nacionalni glasbeni arhiv z arhivskimi in koncertnimi posnetki slovenskih avtorjev in izvajalcev ter deluje tako za programske potrebe matične hiše kot v promocijo države Slovenije.

RTV je eden glavnih slovenskih promotorjev domače radijske in televizijske ter glasbene ustvarjalnosti, ki jih v okviru svojih programskih načrtov vključuje v radijske in televizijske oddaje. Izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti vzpodbuja tudi s podeljevanjem vsakoletne Ježkove nagrade. Prireditev poteka od leta 1989 dalje; zasnovana je bila leto po smrti sodelavca RTV Franeta Milčinskega - Ježka.

V sklopu RTV deluje tudi Založba kaset in plošč, ki preko zvočnih in slikovnih medijev omogoča uporabnikom dostop do arhivov lastne produkcije zavoda.

RTV ustvarja teletekst ter internetni in mobilni portal (MMC), ki je zadolžen še za ustvarjanje treh infokanalov (informativnega, otroškega in zabavnega) in za podnaslavljanja oddaj za gluhe in naglušne. Za potrebe novinarskih storitev radijskih in televizijskih programov delujejo dopisniki RTV v Washingtonu, Moskvi, Bruslju, Rimu, Berlinu, Zagrebu, Beogradu, Dunaju ter v sosednjih regijah Italije in Madžarske, domači dopisniki pa v vseh slovenskih pokrajinah.

Slovenci

Slovénci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2,06 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3000).

Slovenija ima po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (RS) 2.065.879 (1. oktober. 2016) prebivalcev, od tega 45.226 tujcev (31.3.2004). 30.812 slovenskih državljanov prebiva v tujini. Državljanov RS, ki imajo v RS stalno ali začasno prebivališče, vendar so že več kot leto odsotni zaradi prebivanja v tuji državi (zdomci), je 17.635 (vir: popis prebivalstva RS 2002). V drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah je rojenih 181.400 slovenskih državljanov; v Nemčiji 12.400, v Avstriji 5.700.

Manjšine: v Avstriji se je na Koroškem za Slovence (po narodnosti) opredelilo 12.586 avstrijskih državljanov (vir: Volkszählung in Österreich, 2001), slovenska manjšina v Italiji šteje po oceni okoli 100.000 pripadnikov.

Slovenci sodijo v najbolj severozahodno skupino Južnih Slovanov, govorijo slovenščino.

Veliko Slovencev in njihovih potomcev živi med drugod po Evropi, v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in celo na Japonskem, v Južnoafriški republiki ali na Madagaskarju. V Nemčiji živi 19.400 slovenskih državljanov, največ (7.787) v zvezni deželi Baden-Württemberg (vir: Statistisches Landesamt Baden-Württemberg, 2002).

Slovenska hokejska reprezentanca

Slovenska hokejska reprezentanca (tudi Risi) je nastopila na sedemindvajsetih Svetovnih hokejskih prvenstvih, prvič leta 1993. Petkrat od tega na prvenstvu tretjerazredne skupine C (D2), trinajstkrat na prvenstvu drugorazredne skupine B (D1, D1A), kjer je sedemkrat zmagala, in devetkrat na prvenstvu elitne skupine A. Šestkrat je nastopila na kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah, 1998, 2002, 2006, 2010, 2014 in 2018, ter se dvakrat kvalificirala, prvič na Olimpijske igre 2014, kjer je osvojila sedmo mesto.

Po razpadu Jugoslavije in njene hokejske reprezentance, v kateri so prevladovali slovenski igralci, je novoustanovljena slovenska hokejska reprezentanca prvič zaigrala na Svetovnem prvenstvu 1993 v skupini C, ki je potekalo v Sloveniji. Toda ker sta v tistem času razpadli tudi Sovjetska zveza in Češkoslovaška iz katerih je nastalo več močnih reprezentanc, je potrebovala kar pet let za uvrstitev v skupino B, kar ji je uspelo z drugim mestom na prvenstvu 1997 v Estoniji. 21. aprila 2001 pa si je slovenska reprezentanca z zmago proti reprezentanci Estonije s 16:0 na prvenstvu 2001 D1 v Ljubljani prvič zagotovila napredovanje v elitno skupino svetovnega hokeja. Od takrat je devetkrat igrala v elitni skupini svetovnega hokeja, dvakrat ji je uspelo obstati v elitni skupini, trikrat pa se je po izpadu z zmago na turnirju D1 ponovno uvrstila v elitno diviziji. Za Svetovno prvenstvo leta 2018 je Slovenija uvrščena v divizijo D1A po izpadu na turnirju elitne divizije 2017.

Slovenija je kot samostojna reprezentanca sedemkrat gostila hokejska svetovna prvenstva. Prvič že ob premiernem nastopu na svetovnih prvenstvih leta 1993, ko sta Bled in Jesenice gostila reprezentance na SP skupine C. Isto prizorišče je bilo tudi leta 1996, znova na prvenstvu skupine C. Po petih letih se je Slovencem uspelo uvrstiti v skupino B in že takoj naslednje leto tudi prvič gostiti svetovno prvenstvo skupine B, kjer je Slovenska reprezentanca v Ljubljani in Jesenicah osvojila končno drugo mesto in se celo potegovala za napredovanje v skupino A. Leta 2001 je bilo prvenstvo v Ljubljani in Sloveniji je uspela zgodovinska uvrstitev v skupino A. S štirimi zmagami in remijem je osvojila zlato pred Veliko Britanijo. Prvenstva skupine B je Slovenija gostila še leta 2007, 2010 in 2012. Vsakič je slovenskim hokejistom uspelo zmagati in se vedno znova uvrstiti v Elitno skupino hokeja na ledu.

Od leta 2001, ko je Slovenija zmagala na svetovnem prvenstvu skupine B in se premierno uvrstila v skupino A, se je Slovenija redno selila med elitno in prvo divizijo, katero je osvojila sedemkrat in le leta 2008 osvojila srebro po porazu s Kazahstanom.Na prvenstvih Divizije 1 je Slovenija zmagala na skoraj vseh tekmah, razen remija s Veliko Britanijo leta 2001, zmage po podaljšku leta 2010 z Veliko Britanijo in treh porazov. Leta 2008 1:2 s Kazahstanom, leta 2014 1:2 z Japonsko leta 2016 1:4 s Poljaki.

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ ali na kratko Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992. Pod imenom Demokratična federativna Jugoslavija se je oblikovala po 2. svetovni vojni iz ozemlja predvojne Kraljevine Jugoslavije, nakar je leta 1945 spremenila ime v Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) in leta 1963 v dokončno ime SFRJ.

SFRJ je na severozahodu mejila na Italijo in Avstrijo, na severu na Madžarsko in Romunijo, na vzhodu na Bolgarijo, na jugu na Grčijo in Albanijo ter na zahodu na Jadransko morje.

Z razpadom države je v letih 1991 in 1992 na njenem nekdanjem ozemlju nastalo pet novih držav:

Republika Slovenija,

Republika Hrvaška,

Bosna in Hercegovina,

Republika Makedonija ter

Zvezna republika Jugoslavija (leta 2003 preimenovana v Srbijo in Črno Goro, leta 2006 pa sta iz te državne tvorbe, nastali dve samostojni državi: Republika Srbija in Republika Črna Gora. Kasneje se je od Srbije odcepilo tudi Kosovo.

Socialistična republika Slovenija

Socialistična republika Slovenija je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije. Obsegala je ozemlje današnje Republike Slovenije; na zahodu je mejila na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, ter na jugu in vzhodu na SR Hrvaško v okviru SFRJ. SR Slovenija je bila gospodarsko najbolj razvit del SFRJ.

Statistična regija Jugovzhodna Slovenija

Statistična regija jugovzhodna Slovenija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Statistične regije Slovenije

Statistične regije Slovenije so ena izmed teritorialnih ravni, za katere Statistični urad RS zbira in izkazuje statistične podatke. Regionalni podatki se uporabljajo za podporo regionalnemu razvoju, pri strokovnem načrtovanju in merjenju učinkov regionalne politike ter za družbenogospodarske analize.

Časovni pas

Časovi pasovi so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas. Na Zemlji je teoretično 24 pasov, v praksi pa meje ustrezajo mejam administrativnih enot ali geografskim posebnostim v razponu od UTC−12:00 do UTC+14:00, v nekaterih državah je zamik tudi 30 ali 45 min (npr. Nepal). Slovenija je v pasu UTC+01:00 (Srednjeevropski čas), ki je točen vzdolž 15. poldnevnika, kar poteka skoraj natančno čez sredino države, s poletnim časom UTC+02:00.

Zastava Slovenije Slovenija
Zgodovina
Politika
in uprava
Geografija
Gospodarstvo
Demografija
Kultura
Arhitektura
Religija
Promet
Mediji
Simboli
Šport
Članice
Partnerske države
Članice
Kandidatke
Članice
Kandidatke

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.