Skandinavija

Skandinavija je kulturno in zgodovinsko območje v okolici Skandinavskega polotoka, med Severnim morjem na zahodu in Baltskim morjem na vzhodu. Dandanes je Skandinavija skupno ime za Švedsko, Norveško in Dansko; te države druga drugi priznavajo, da so skandinavske. Neformalno se pojem Skandinavije v našem prostoru zamenjuje s pojmom Nordijskih držav, ki ob treh omenjenih vključuje tudi Finsko in Islandijo.

Zgodovinska politična struktura

Stoletje Skandinavja in nordijske države
21. Danska (EU) Ferski otoki Islandija Norveška Švedska (EU) Finska (EU)
20. Danska Švedska Finska
19. Danska Švedska-Norveška Vojvodina Finska
18. Danska-Norveška Švedska
17.
16.
15. Kalmarska zveza
14. Danska Norveška Švedska
13.
12. Ferski otoki Islandska republika Norveška
Narodi Danci Ferci¹ Islandci¹ Norvežani Švedi Finci

1/ Prvotni naseljenci Ferskih otokov in Islandije so bili nordijskega (pretežno norveškega) porekla, pretežno pa še keltskega in piktovskega porekla (iz Škotske in Irske) .

Scandinavia
Zemljevid Skandinavije
1134

1134 (MCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

1362

1362 (MCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Ancylus (jezero)

Jezero Ancylus je ime, ki so ga geologi dali telesu sveže vode, ki je nadomestilo Joldia morje, potem ko se je to ločilo od vnosa slane vode preko osrednje Švedske (z vzhodnem koncu kanala v bližini sedanjega Stockholma), po izostatičnem vzponu juga skandinavske reliefne oblike. To naj bi se zgodilo približno 9500-8000 pred sedanjostjo, v času borealnega obdobja. Jezero je postalo morje Littorina, ko je naraščajoča oceanska raven prodrla preko Velikega Belta.

Jezero je imenoval Gerard de Geer po Ancylus fluviatilis, polžu, ki ga najdemo v njegovih sedimentih.

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja. Vključuje tudi številne otoke severno od Nemčije, na katero meji tudi po kopnem, in Poljske, poleg teh pa še ozemlja na Grenlandiji in Ferskih otokih, ki so združena pod dansko krono, čeprav uživajo samoupravo. Le četrtina teh otokov je naseljena. Danska je izrazito položna dežela. Najvišji vrh je Yding Skovhoj s 173 metri nadmorske višine, največja reka pa Gudena.

Danščina

Danščina je indoevropski jezik iz skupine severnih germanskih jezikov. Govorijo jo na Danskem (5,5 mio), v Nemčiji kot manjšinski jezik (50.000), je pa tudi uradni jezik na Grenlandiji in na Ferskih otokih.

Death metal

Death metal je podzvrst metal glasbe, ki se je pojavila pod vplivom thrash metala.

Death metal je pravtako kot ostale podzvrsti težko definirati. Nekateri ustvarjalci in ljubitelji glasbe imajo jasno izdelano stališče glede kategorizacije, spet drugi pa mu nasprotujejo. Resnica je da so stili med seboj podobni, ter se večkrat prepletajo med sabo.

Death metal po navadi označuje brutalni glas, intenzivnost in hitrost. Pogosto so uporabljeni blast beati, za vokal se uporablja izraz »death growl«. Ritem je zelo odsekan, spremembe v tempu in melodiji so nenadne. Kitarski akordi so hitri in zelo zapleteni, pri bobnih se veliko uporablja dvojni bass. Večina skupin uporablja znižano intonacijo kitar (največkrat dve), obe igrata tako ritmične kot solo dele. Večkrat se uporabljajo umetni efekti. Death metal od glasbenikov zahteva veliko fizičnega napora.

Besedila imajo navadno mračno, temno stranjo človeštva in bivanja. Pogostosti so motivi samomora, smrti, protikrščanske vsebine, nadnaravnosti,... Nekatere skupine dobivajo navdih iz grozljivk npr. Death, Cannibal Corpse, Mortician. Pisanje političnih besedil ni pogosto.

Granit

Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve. Zaradi primesi je različnih barv - rožnate, sive, rumenkaste ali zelenkaste barve.

Je široko razprostranjen v zemeljski skorji. Nastal je s hlajenjem in strjevanjem razžarjene magme v notranjosti Zemlje. Je eden od najtrših materialov. Ker je trden in odporen, se pogosto uporablja v gradbeništvu. Stari Egipčani so ga uporabljali za izgradnjo obeliskov, templjev in spomenikov. Povprečna gostota granita je 2750 kilogramov na kubični meter.

Beseda granit je iz latinske besede granum, ki pomeni zrno. Za razliko od drugih magmatskih kamnin granit ni bil najden na Luni.

Močnik (priimek)

Močnik je 58. najbolj pogost priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 1.653 oseb.

Adolf Močnik (*1929), gradbenik

Albin Močnik, slovenski adventistični pionir

Boštjan Močnik, oficir SV, vodja kontingenta v Afganistanu // slikar amater?

Cveto Močnik (1916—1943), smučar, partizanski komisar, narodni heroj

Damijan Močnik (*1967), skladatelj, zborovodja, glasbeni pedagog

Franc Močnik (1814—1892), matematik in pisec učbenikov

Franc Močnik (1907—2000), duhovnik in matematik

Griša Močnik, okoljevarstveni inovator in podjetnik

Hubert Močnik (1893—1986), šolnik in publicist

Irma Močnik, zborovodkinja

Jan Močnik (*1987), košarkar

Janez Močnik (1936—2016), skladatelj, zborovodja, slikar, likovni pedagog

Josip Močnik (1846—1913), lekarnar in župan v Kamniku, planinski organizator

Josip Močnik (1887—197#?), montanist (rudarski inženir)

Josip-Rastko Močnik (1915—1996), ekonomist

Lucija Močnik Ramovš (*1972), slikarka, konservatorka, restavratorka, dekanja ALUO

Matej Močnik (1827—1895), učitelj, pedadog, publicist

Matija Močnik, vrhovni šef policije Dravske banovine

Marta Močnik Pirc, pevska pedagoginja

Meta Močnik, pevka

Mitja Močnik, zgodovinski zbiralec, proučevalec Soške fronte, publicist

Rastko Močnik (*1944), sociolog, univ. profesor, publicist

Peter Močnik (1887—1973), čebelar, šolnik na Koroškem

Peter Močnik (*1958), pravnik in politik

Tomaž Močnik (*1968), izdelovalec orgel (Skandinavija)

Varja Močnik (*1974), cineastka

Vinko Močnik (1889—1969), teolog, kanonist

Vlado Močnik (1910—1984), gospodarstvenik, politik in publicistglej še priimka Močilnik, Močivnik

Možic (označba)

Možic je umetno postavljen kup kamenja in je zelo stara oznaka za smer, ki se uporablja po vsem svetu. Sestavljen je iz različno velikih kamnov, ki se polagajo drug na drugega. Te oznake so še posebej pomembne v težavnem in gorskem terenu, v stepah in puščavah. Pohodniki, ki pridejo do možica, lahko dodajo nov kamen na vrh in ga tako ohranjajo, saj bi ga sicer naravne sile s časoma uničile. V nekaterih kulturah imajo možici tudi religiozni pomen.

Nordijska mitologija

Nordijska mitologíja se nanaša na predkrščanska verovanja in legende Skandinavcev. Predstavlja najbolj znano različico skupne germanske mitologije, ki vključuje tudi sorodno anglo-saksonsko mitologijo. Vse so se razvile iz zgodnejših indoevropskih verovanj. Kljub temu da so Finci prav tako nordijsko ljudstvo, je njihova mitologija drugačna, zato se ne obravnavajo v tem sklopu.

Nordijska mitologija vključuje zbrana verovanja in zgodbe severnogermanskih plemen, vendar ne odkrite vere, saj v tem okolju ne zasledimo nobenega dela, ki bi ga navdihnila božanska bitja (sveta knjiga). V vikinških časih se je razširjala ustno, naše znanje o njej pa večinoma temelji na Verzni in Prozni Eddi ter drugih srednjeveških besedilih, nastalih po pokristjanjenju.

V Skandinaviji in na Islandiji so se ta verovanja obdržala najdalj, v kmečkih predelih celo do danes. Oživljanje in ponovno odkrivanje teh verovanj imenujemo asatrú ali odinizem. Asatrú je na Islandiji (od leta 1973) ter na Danskem uradno priznan kot vera. V nordijski mitologiji ustvarjalci še vedno iščejo snov za književna, odrska in filmska dela.

Norveška

Norvéška (uradno Kraljevína Norvéška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka. Meji na Švedsko, Finsko in Rusijo. Deželo odlikuje razčlenjena obala ob Severnem Atlantskem oceanu s številnimi fjordi. Največji fjord je Sogenfjord dolg je 205km in širok do 5km. Uvrščen je tudi pod naravno dediščino UNESCO.

Kraljevina Norveška vključuje tudi arktična otoška ozemlja Spitsberge in Jan Mayen. Norveška suverenost nad Spitsbergi temelji na Spitsberški pogodbi. Zunanji odvisnosti sta tudi Bouvetov otok v Južnem Atlantiku ter Otok Petra I. in Zemlja kraljice Maud na Antarktiki, ki pa niso del kraljevine.

Po drugi svetovni vojni se je Norveška gospodarsko hitro razvijala. Danes je med najbogatejšimi državami sveta in ima v polni meri razvit sistem socialnega varstva. Njen gospodarski napredek deloma temelji na izkoriščanju priobalnih zalog nafte in plina. Po človekovem razvoju je bila Norveška od leta 2001 do 2006 prva med državami. Po svetovnem indeksu miru pa je ta država najmiroljubnejša na svetu.

Norveščina

Norveščina je jezik iz germanske jezikovne skupine indoevropske družine jezikov. Govori jo okoli 5 milijonov Norvežanov kot materni jezik; večina jih živi na Norveškem, kjer je norveščina uradni jezik.

Norveščina pozna štiri standardizirane oblike, od katerih imata dve status uradnega jezika:

bokmål (dobesedno knjižni jezik),

novonorveščina ali nynorsk,

riksmål (zelo konzervativna oblika z več podobnostmi z danščino; nima uradnega statusa),

høgnorsk ali visoka norveščina (konzervativnejša oblika nynorska; nima uradnega statusa).Bokmål velikokrat enostavno imenujemo kar norsk - norveščina. Danes jo uporablja pri pisanju okoli 85-90 % norveškega prebivalstva. Gre za ponorveženo obliko danščine in zato je jezikoslovno gledano hčerinski jezik danskega jezika. Riksmål je neuradna inačica, sorodna sodobnemu bokmålu, vendar z več prvinami danščine.

Novonorveščina (nynorsk) je sorodnejša zahodnoskandinavskim jezikom (ferščini in islandščini). Kljub predponi novo- (ny-) to ni mlajša različica norveščine, marveč starejša oblika obeh uradnih norveških jezikov.

Høgnorsk se uporablja le še v manjših krogih govorcev.

Obe uradni različici imata tudi prvine, ki so jima skupne s švedščino. Načeloma se govorci norveščine, švedščine in danščine medseboj razumejo, vendar velja, da Norvežani bolje razumejo Švede in Dance, kot slednji med seboj. Norvežani imajo tudi boljše izhodišče za učenje ferščine in islandščine.

Rožni koren

Rožni koren (znanstveno ime Rhodiola rosea) je cvetoča trajnica iz družine tolstičevk. Raste v hladnih območjih sveta, vključno z Arktiko, gorah v Srednji Aziji, razpršeno po vzhodni Severni Ameriki od Baffinovega otoka do gora v Severni Karolini in goratih delih Evrope, kot so Alpe, Pireneji in Karpati, Skandinavija, Islandija, Velika Britanija in Irska. Raste na obmorskih pečinah in v gorah do višine do 2280 m. Več poganjkov raste iz ene same debele korenine. Poganjki lahko zrastejo od 5 do 35 cm v višino. Rastline so lahko ženske ali moške.

Skandinavci

Skandinávci so prebivalci Skandinavije. Mednje uvrščamo:

Dance, ki živijo na Danskem in govorijo dansko,

Norvežane, ki živijo na Norveškem in govorijo norveško in

Švede, ki živijo na Švedskem in govorijo švedsko.Včasih sem štejemo tudi prebivalce drugih Nordijskih držav, čeprav ti ne živijo na Skandinavskem polotoku:

Fince, ki živijo na Finskem in govorijo finsko in

Islandce, ki živijo na Islandiji in govorijo islandsko.

Smreka

Smreka (znanstveno ime Picea) je rod v družini borovk. Obsega okrog 35 vednozelenih vrst iglastih dreves. V kraju Raduše, ki leži v občini Slovenj Gradec je pred leti stala najdebelejša smreka v Sloveniji. V obseg je merila kar 555 cm.

Les smreke je svetlo rumenkaste barve po celotni prostornini debla. Beljava in jedrovina se barvno ne ločita. Poskobljan les ima vonj po smoli, pogosto pa se pojavljajo tudi smolni žepki.

Od lesa jelke (Abies Alba) se loči le po vsebnosti smolnih kanalov, ki jih jelovina nima.

Trgovska pot od Varjagov do Grkov

Trgovska pot od Varjagov do Grkov (rusko Путь «из варяг в греки», Put iz varyag v greki, švedsko Vägen från varjagerna till grekerna, grško Εμπορική Οδός Βαράγγων - Ελλήνων) je trgovska pot, ki je povezovala Skandinavijo, Kijevsko Rusijo in Bizantinsko cesarstvo. Pot je omogočala trgovcem vzdolž nje vzpostaviti neposredno cvetočo trgovino z Bizancem in je spodbudila nekatere od njih, da so se naselili na ozemlju današnje Belorusije, Rusije in Ukrajine. To je bila plovna pot na dolge razdalje, vključno z Baltskim morjem, več rekami, ki se stekajo v Baltsko morje in rekami rečnega sistema Dneper in s potmi, ki so omogočale premostiti manjkajoče dele med njimi po kopnem.

Pot se je začela v skandinavskih trgovskih centrih, kot so Birka, Hedeby in Gotland, prečkala Baltsko morje, vstopila v Finski zaliv, sledila reki Nevi v Ladoško jezero. Potem je sledila reki Volhov, gorvodno mimo mest Stara Ladoga in Veliki Novgorod, prečkala Ilmensko jezero in do rek Lovat, Kunja in morda reke Serjoza. Od tam po kopnem, po tako imenovani prevozni poti pripeljala do reke Toropa in po spodnjem toku do reke Zahodna Dvina (Daugava). Od tu so šle ladje proti toku reke Kasplja in spet po kopnem do reke Katin, pritoka reke Dneper. Vzdolž Dnepra je pot prečkala več večjih brzic in skozi Kijev ter po dostopu do Črnega morja sledila njegovi zahodni obali do Konstantinopla.

Vikingi

Vikingi so bili bojevniki, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem. Danes beseda Vikingi označuje vse Skandinavce iz tega obdobja, čeprav je bolj ustrezen izraz Nordijci ali Normani.

Zahodna fronta (druga svetovna vojna)

Zahodna fronta je bila eno izmed šestih glavnih bojišč druge svetovne vojne. Bojni na tej fronti so potekali v Franciji, Belgiji, Nizozemskem, Luksemburgu in Nemčiji, v manjši meri pa bi temu bojišču lahko prepisali tudi boje v Skandinaviji. Do uradnega odprtja zahodne fronte je prišlo 10. maja 1940, ko je nacistična Nemčija napadla nevtralne države: Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg, nato pa še Francijo, ki je bila glavna zaveznica Združenega kraljestva. Po porazu držav Beneluksa in Francije je na bojišču zavladal relativen mir, ki pa so ga vsake toliko časa skalile odporniške skupine in vpadi zavezniških vojsk. Do ponovnega odprtja fronte je prišlo 6. junija 1944, ko so se na normandijskih obalah izkrcale zavezniške čete. Po tem dogodku so se boji ponovno razširili na Francijo, Belgijo in Nizozemsko, na prehodu iz leta 1944 na 1945 pa tudi v Nemčijo. Boji na zahodni fronti so se končali 7. maja 1945.

Švedščina

Švédščina je vzhodnoskandinavski jezik, ki ga glavnem govorijo na Švedskem, na Finskem (finlandssvenska), na Ålandu in na obali Estonije (estlandssvenska). Na Švedskem nima statusa uradnega jezika.

Je v bližnjem sorodstvu z danščino in norveščino. Njihovi govorci se medsebojno lahko kar dobro sporazumevajo, saj vsi trije jeziki izhajajo iz stare nordijščine, na vse pa je močno vplivala tudi nizka nemščina. Švedi navadno lažje razumejo Norvežane kot Dance, vendar to v obratni smeri ni nujno.

Regije sveta

LocationAfrica

Afrika

Južna · Osrednja ·Severna · Vzhodna · Zahodna

LocationAmericas

Amerika

Severna · Srednja · Južna · Medmorska · Karibi · Angloamerika · Latinska Amerika

LocationAsia

Azija

Južna (Indijska podcelina)  · Jugovzhodna · Jugozahodna / Zahodna · Srednja · Severna · Vzhodna

LocationEurope

Evropa

Južna · Severna · Srednja · Vzhodna · Zahodna

LocationOceania

Oceanija

Avstralija · Melanezija · Mikronezija · Polinezija

Druge
 

Azija-Pacifik · Bližnji vzhod · Daljni vzhod · Srednji vzhod · Tihooceanski lok
 

LocationPolarRegions

Polarna območja

Arktika · Antarktika

LocationOceans

Oceani

Svetovni · Arktični · Atlantski · Indijski · Južni · Tihi

Glej tudi Celine sveta

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.