Rudarstvo

Rudarstvo je panoga gospodarstva, ki se ukvarja z izkoriščanjem rudnih bogastev. Lahko bi rekli, da se ukvarja geologija z iskanjem, rudarstvo z izkopavanjem, metalurgija pa s predelavo rude.

Zgodovina rudarstva

Rudarstvo je ena najstarejših gospdodarskih panog, saj začetki segajo do okoli leta 3500 pr. n. št., ko so v Sumeriji začeli pridobivati baker. Takrat se je začela bakrena doba.

Glej tudi

Afganistan

Islamska republika Afganistan (krajše Afganistan; perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji. Na zahodu meji na Iran, na jugu in vzhodu na Pakistan, na severu na Turkmenistan, Uzbekistan in Tadžikistan ter v skrajni vzhodni točki na Kitajsko. Površina meri 625.225 km².

Afganistan je že stoletje prizorišče rednih krvavih spopadov, kot t. i. tamponska cona v igri za globalni vpliv med svetovnimi velesilami, ki so se pričeli s prvo angleško-afganistansko vojno leta 1919 in dosegli vrhunec s sovjetsko-afganistansko vojno med hladno vojno konec 1970. let, v kateri je umrlo milijon Afganistancev. Spopadi so se nadaljevali z državljansko vojno in vzponom ter kasnejšim padcem ekstremistične talibske vlade, ki ji je sledila še vedno trajajoča invazija zahodnih sil pod vodstvom Združenih držav Amerike. Proti različnim skupinam talibskih upornikov se zdaj bojujejo državne sile s podporo mednarodne misije ISAF. Posledica desetletja trajajočega konflikta je, da je Afganistan danes ena najnevarnejših držav na svetu, od koder prihaja veliko število beguncev in iskalcev

Alexander von Humboldt

Friedrich Wilhelm Heinrich Alexander von Humboldt, nemški naravoslovec in raziskovalec, * 14. september 1769, Berlin, † 6. maj 1859, Berlin.

Študiral je rudarstvo in ekonomijo. Leta 1797 se je v celoti posvetil raziskovanju narave. Leta 1799 je odšel na raziskovalno odpravo v Srednjo in Južno Ameriko, skupaj z Aiméom Bonplandom. Do leta 1804 je prepotoval večji del Amerike. Do leta 1827 je v Parizu obdeloval podatke. Leta 1829 so mu Rusi plačali odpravo v Azijo. Po tem je delal Berlinu. Bil je prvi, ki je kvantitativno opredelil geografsko razširjenost rastlin, kar štejemo kot začetek biogeografije, vede, ki povezuje biologijo in geografijo. Bil je zelo vsestranski znanstvenik, ki se je ukvarjal tudi z drugimi naravoslovnimi vedami. Izdal je tudi nekaj knjig:

Kozmos (pet knjig, 1845 do 1862) opisuje vse znanje tistega časa o naravoslovju

30 knjig o odpravi po Ameriki

Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani

Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (kratica FNT), s sedežem v Ljubljani, je nekdanja fakulteta, ki je bila članica Univerze v Ljubljani.

Fakulteta je bila ustanovljena v študijskem letu 1960/61, ko sta se združili Naravoslovna in Fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo.

Leta 1994 se je fakulteta razdružila v več samostojnih izobraževalnih ustanov, med njimi v Fakulteto za matematiko in fiziko (FMF), Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), Fakulteto za farmacijo (FFA) in Naravoslovnotehniško fakulteto (NTF).

Fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani

Fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, s sedežem v Ljubljani, je bivša fakulteta, ki je bila članica Univerze v Ljubljani.

Gospodarstvo Slovenije

Glej tudi: Kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije, Rudarstvo in energetika Slovenije, Promet v Sloveniji, Turizem v Sloveniji in Trgovina v Sloveniji

Kalifornija

Kalifórnija (angleško California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean. Ima največje število prebivalstva med zveznimi državami ZDA.

Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na Oregon, na vzhodu na Nevado in Arizono, na jugu meji na Mehiko, na zahodu pa jo obliva Pacifiški ocean. Južno mejo z Mehiko določa reka Kolorado. Kalifornija se je ZDA priključila 9. septembra 1850, kot 31. zvezna država. Kmetijstvo in rudarstvo sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju, in sicer po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je Zlata država.

Pomembnejša kalifornijska mesta so: Sacramento (glavno mesto), Los Angeles (največje mesto), San Diego, San Francisco, San Jose, Long Beach in Oakland.

Kamnolom

Kamnolom je površinski kop, namenjen pridobivanju in proizvodnji tehničnega in okrasnega kamna, ter nekovinskih mineralnih surovin, ki jih potrebuje gradbeništvo in industrija gradbenega materiala.

Glede na čas obratovanja poznamo stalne, začasne in opuščene kamnolome. V Slovenji je evenditiranih 153 kamnolomov. Od tega 83 stalnih, 51 občasnih in 19 opuščenih.

Kuvajt

Kuvajt (arabsko Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.

Maroko

Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki. Na severu meji na Sredozemsko morje in Gibraltarsko ožino, na zahodu na Atlantski ocean, na vzhodu na Alžirijo, s katero ima zaprto mejo, ter na jugozahodu na Zahodno Saharo, katere del sta okupirala skupaj z Mavretanijo, tako da ima prek zasedbenega območja dostop tudi do Mavretanije.

Maroko je edina afriška država, ki trenutno ni članica Afriške unije. Je pa članica Arabske lige, Arab Maghreb unije, Organizacije islamske konference, skupine 77 in je glavna ne-NATO-va zaveznica ZDA.

Polno arabsko ime Maroka je Al-Mamlaka al-Maghribiya, kar v prevodu pomeni »Zahodno Kraljestvo«. Pogosto se uporablja tudi ime Al Maghrib (v prevodu Zahod). Za zgodovinske reference, zgodovinarji navajajo tudi ime Al Maghrib al Aqşá (Daljni Zahod). Ime Maroko v mnogih drugih jezikih izvira iz imena nekdanjega glavnega mesta Marakeš.

Miha Potočnik

Miha Potočnik, slovenski pravnik, planinec, alpinist in gorski reševalec, * 29. september 1907, Belca, † 28. oktober 1995, Ljubljana.

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta. Razlikujemo jih od družbenih ved na eni strani, kot tudi od umetnosti in humanističnih ved na drugi. Naravoslovne vede v splošnem poskušajo pojasniti delovanje sveta preko naravnih procesov z razliko od božanskih.

Pojem naravoslovja uporabljamo tudi zaradi razlikovanja med »znanostjo« kot vedo, ki uporablja znanstveno metodo in »znanostjo«, kot področja znanja v splošnem, na primer računalništvo ali celo »teološka znanost«.

V različnih zvezah so naravoslovne vede določene različno. Včasih jih imenujejo biološke znanosti, ki se tičejo bioloških procesov in jih razlikujejo od fizikalnih znanosti, ki proučujejo fizikalne in kemijske zakone kot osnovo Vesolja.

Pavla vas

Pavla vas je naselje v Občini Sevnica.

Pavla vas leži na jugozahodnem robu Krškega hribovja. Večino površine vasi zavzemajo gozd, polja in travniki, hiš je zelo malo. Je zelo razčlenjena vasica, skoraj zaselek. Sosednje vasi so: Malkovec, Slančji Vrh in Trščina.

Natančni datum nastanka vasi ni znan. Ve se, da je v 13. stoletju na mestu, kjer zdaj stoji cerkev Sv. Jakoba, stala lesena cerkvica vendar je ta povsem pogorela. V preteklosti je gospodarstvo vasi temeljilo na kmetijstvu in rudarstvo. Pod vasjo je namreč ležal rudnik železa in v okolici je bilo dosti hiš v katerih so živeli rudarji(sedaj v spodnjem delu ni veliko hiš, večja zgostitev je v zgornjem delu vasi). Rudo so vozili na Dvor ali v Žužemberk v talilnico. Med 2. svetovno vojno je bil rudnik porušen, sedaj so vidni le še površinski ostanki rova.

V zdajšnjem času se prebivalstvo vozi na delu v večje vasi ali mesta v okolici, kot so: Krmelj, Sevnica, Novo mesto, Tržišče, Krško... Ostalo je še nekaj majhnih kmetov.

Prebivalstvo je vrsto let upadalo, vendar v zadnjih 10 letih zopet narašča saj je opaziti trend priseljevanja iz mest.

Roman Modic

Roman Modic, slovenski kemik in pedagog, * 27. maj 1911, Ljubljana, † 1. avgust 2003, Ljubljana.

V svoji dolgoletni akademski karieri je bil profesor za kemijo (1952-), prodekan Fakultete za kemijo (1953/54), dekan Fakultete za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo (1958-1960), prodekan Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (1960-1962), prorektor (1965-1967) in rektor Univerze v Ljubljani (1967-1970), ki ga je imenovala za zaslužnega profesorja (1982). Bil je drugi predsednik slovenskega kemijskega društva (1963-74) in direktor Kemijskega inštituta Boris Kidrič (1971-73), ki mu je podalil častno članstvo (1986); prejel je mdr. Kidričevo nagrado za življenjsko delo (1983).

Ruda

Ruda je naravni mineralni depozit, ki vsebuje kovinsko ali kakšno drugo surovino v taki količini, da se jo splača gospodarsko izkoriščati. Pridobivanje rude imenujemo rudarstvo. Koplje se jo v rudnikih in dnevnih kopih.

Poznamo več vrst rud. Iz nekaterih lahko pridobivamo več kovin, nekatere pa uporabljamo samo za izdelke. (npr. bakrova ruda ni za pridobivanje kovin, temveč za pridobivanje bakra)

Nekatere rude vsebujejo veliko mineralnih snovi, te rude imenujemo Bogate rude. To so npr.

Aluminijeva ruda - 70% minerala Boksit

Železova ruda - 85% (in več) minerala Hematita

Rudnik

Rudnik je infrastruktura za pridobivanje (izkopavanje) materialov na območju nahajališča energetskih ali mineralnih surovin, ki so hkrati neobnovljivi viri. Rudniki se nahajajo na zemeljskem površju (dnevni kop) ali pod njim. Izraz rudnik je neposredno povezan z izrazom ruda, ki izhaja iz staroslovanskega izraza za rdečo barvo. Industrijska panoga, ki se ukvarja z izkopavanjem teh materialov, je rudarstvo (montanistika pa je veda o rudah in rudarstvu). Med izkopane materiale sodijo vse vrste kovin, premog, diamanti, sol itd.

Zavetnik rudarjev je sveta Barbara.

Rusija

Rusija (rusko Росси́я, Rossíja; izgovarjava [rɐˈsʲijə̟]; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; [rʌ'sʲij.skə.ə̟ fʲə̟.dʲɪ'ra.ʦə.ə̟],(v ruščini) poslušaj ) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta.

Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze.

Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Salt Lake City

Salt Lake City je glavno in nabolj poseljeno mesto v ameriški zvezni državi Utah. Ime je pogosto skrajšano v Salt Lake (slov. Solno mesto) oz. SLC. Prebivalstvo je po popisu iz leta 2009 ocenjeno na 183.171 in leži znotraj istoimenskega metropolitanskega območja.

Mesto je leta 1847 kot Great Salt Lake City ustanovil Brigham Young s svojimi mormonskimi privrženci, ki so intenzivno namakali in kultivirali sušno dolino, in še naprej soočali s pravnimi pregon ameriške vlade zaradi svoje prakse poligamije, ki je bila uradno prekinjena leta 1890, da bi pridobili državno priznanje. Čeprav je v Salt Lake City še vedno sedež Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (LDS, znan tudi kot mormonska cerkev), je danes manj kot polovica prebivalstva mormonov.

Rudarstvo in gradnja prve transkontinentalne železnice je sprva prineslo gospodarsko rast in mesto je postalo znano pod svojim vzdevkom Crossroads of the West (slov. Križišče zahoda). Salt Lake City je od takrat razvil močno industrijo proste rekreacijske turistične ponudbe, zlasti smučanja. Mesto je leta 2002 gostilo Zimske olimpijske igre in je industrijsko središče bančništva v Združenih državah Amerike.

Socorro, Nova Mehika

Socorro je mesto in sedež istoimenskega okrožja, ki leži v dolini reke Rio Grande v ameriških zvezni državi Nova Mehika.

Samo mesto so uradno ustanovili leta 1598 španski konkvistadorji, a je bilo to področje naseljeno že prej. Leta 2000 je mesto imelo 8877 prebivalcev in 37,4 km² površine (37,3 je kopnega in 0,1 km² je vodnih površin).

V Socorru je sedež:

Inštitut za rudarstvo in tehnologijo Nove Mehike (New Mexico Tech),

Center za raziskovanje in testiranje energetskih materialov,

Državna gasilska akademije Nove Mehike,

National Radio Astronomy Observatory Array Operations Center.V bližini mesta so posneli dele filma Stik.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.