Rdeča

Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe. Rdeča svetloba ima valovno dolžino 630-760 nm.

Rdeča je primarna barva, komplementarna modrozeleni. Včasih so jo imeli za subtraktivno primarno barvo, kar ponekod v poljudni literaturi še vedno zasledimo. Danes vemo, da so modrozelena, škrlatna in rumena bližje pravim subtraktivnim barvam, kot jih zazna oko, zato danes v barvnem tisku uporabljamo naštete tri.

Elektromagnetnemu valovanju s frekvencami, nižjimi od frekvenc rdeče svetlobe, pravimo infrardeče valovanje.

Rdeča barva je barva vrtnice, ki je zelo lepa roža. Kupite jo in koga presenetite.

Rdeč filter se uporablja v črno-beli fotografiji, saj običajno poveča kontrast. V kombinaciji s polarizatorjem lahko denimo napravi, da je nebo videti povsem črno. Filmi, ki simulirajo efekte infrardečega filma (npr. Ilford SFX 200) to dosežejo tako, da je njihova občutljivost največja v rdečem območju spektra.

Oksigenirana kri je rdeča zaradi navzočnosti hemoglobina. Morska voda najbolj absorbira rdečo svetlobo, zato je veliko rib in morskih nevretenčarjev, ki so živo rdeče barve, v svojem naravnem habitatu pravzaprav videti črnih.

Rdeča
Color icon red
— Spektralne koordinate —
Valovna dolžina ~620–740[1][2][3] nm
Frekvenca ~480–400 THz
— Barvne koordinate —
Šestnajstiški trojček #ff0000
sRGBb (r, g, b) (255, 0, 0)
CMYKh (c, m, y, k) (0, 255, 255, 0)
HSV (h, s, v) (0°, 100%, 100%)
Vir  
b: Normalizirano na [0–255] (bajt)
h: Normalizirano na [0–100] (sto)

Uporaba in simbolika rdeče barve

MUTCD R1-1
Znak »Stop«, kot se uporablja v državah Evropske unije

Rdeča barva se uporablja za simboliziranje neštetih pojmov, ker je na pogled najbolj privlačna in najbolje vidna. S to barvo se navadno izražajo moč, hitrost, nevarnost, sreča, ljubezen in drugi močni čustveni momenti. Tako se na primer na široko uporablja:

  • pri gasilcih in gasilnih napravah, kjer spominja na ogenj,
  • na cestnih znakih in semaforjih, kjer opozarja na nevarnost,
  • na elektrovodih, toplovodih in vremenskih kartah, kjer predstavlja toploto,
  • v simbolih Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter v urgentnih oddelkih bolnišnic, kjer zahteva prednost,
  • v nogometu, kjer rdeči karton izključi iz igre,
  • v avtomobilskih dirkah, kjer rdeča zastava ustavi vse dirkače,
  • v knjigovodstvu, kjer izraža negativno vrednost.
  • V katoliški liturgiji je rdeča ena od obrednih barv, pa tudi skupaj s črno in belo najbolj uporabljena barva kleriških oblačil.
  • V srednjem veku so se gvelfi borili pod zastavo rdečega orla, s čimer so hoteli nekako ponazoriti oblast papeža v svečanih oblačilih.
  • Leta 1832 je prišlo v Walesu do krvavih spopadov med rudarji in policijo, kjer so se poslednji demonstranti združili pod improvizirano zastavo krvavih srajc svojih padlih in bili pokončani do zadnjega moža. Nastala je rdeča zastava revolucije in upora.
  • S tem pomenom so si prilastili rdečo barvo socialisti: rdečo zastavo so uporabljali angleški laburisti (vse do leta 1980), kot tudi pripadniki francoske internacionale, italijanski garibaldinci pa celo z rdečo srajco;
  • Tako je postala rdeča zastava in rdeča barva nasploh simbol komunizma, Sovjetske zveze in Kitajske. Posebno v teh dveh državah je bilo "rdeče" sinonim za "komunistično", na primer rdeča armada, rdeča zvezda, rdeča garda, rdeča Maova knjižica.
  • V politiki si rdečo barvo danes lastijo različne struje, na primer v Italiji še vedno pomeni levico, v ZDA pa desničarsko usmerjene stranke.
  • Ne glede na katoliški pomen božiča, je tržno gospodarstvo (s pomočjo reklamnega aparata Coca-Cole) preželo vse božično obdobje z rdečo barvo na vseh izdelkih, ki so na trgu. Rdeče pomeni božični čas, novoletne počitnice, shopping in razsipanje, obdarovanje otrok in odraslih.
  • Kitajci in Indijci pa uporabljajo rdečo barvo pri poročnih obredih in dekoracijah, kar naj bi novoporočencem prineslo srečo in bogastvo.

Odtenki rdeče barve

Lower antelope 2 md
Različni odtenki rdečega peščenjaka v kanjonu Antelope, Arizona

Rdeča barva ima nešteto odtenkov in nekateri od teh so bili strokovno določeni in poimenovani, včasih tudi registrirani in patentirani. Najbolj znani odtenki rdeče barve so:

rjavkasti: rjasto rdeča, indijsko rdeča, rjavo roza

temno rdeči: bordojsko rdeča, švedsko rdeča, granatno rdeča, burgundsko rdeča, karmin rdeča, vinsko rdeča, amarantno rdeča, opečno rdeča, kardinalsko rdeča, beneško rdeča, temno kardinalska, Alfa rdeča, kadmijevo rdeča, saturnovo rdeča ali minij

živo rdeči: perzijsko rdeča, češnjevo rdeča, koralno rdeča, oranžno rdeča, škrlatno rdeča, cinober rdeča, turško rdeča, špansko rdeča, italijansko rdeča

svetlo rdeči: temno roza, fuksija, kričeče roza, temno magenta, živo roza, magenta, roza

Glej tudi

Sklici

  1. Bruno; Svoronos (2005).
  2. "Color" (angleščina).
  3. Bohren; Clothiaux (2006).

Viri

Spletne barve črna srebrna siva bela rdeča rdečerjava škrlatna fuksija zelena svetlozelena olivna rumena oranžna modra temnomodra turkizna sinjemodra
                                 
1921

1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

1942

1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

1943

1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

1944

1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

30. marec

30. marec je 89. dan leta (90. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 276 dni.

Američani

Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom. Čeprav lahko izjemoma pomeni tudi prebivalce Severne Amerike ali Amerik nasploh, so za njih pogostejše določnejše oznake Severnoameričani, Južnoameričani, in Latinskoameričani.

V 19. stoletju so uporabljali pojem Ameriška rasa ali tudi (danes slabšalno) »rdeča rasa«, s katerim so označili Indijance, domorodne prebivalce obeh Amerik.

Baker

Báker (latinsko cuprum) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cu in atomsko število 29.

Baker je rdečkasta kovina z visoko električno in toplotno prevodnostjo (med čistimi kovinami ima pri sobni temperaturi višjo električno prevodnost le srebro). Baker utegne biti najstarejša kovina v uporabi, saj so našli izdelke iz bakra, ki jih datirajo okoli leta 8700 pr. n. št. Razen tega, da je sestavina različnih rud, najdemo ponekje baker tudi v kovinski obliki (tj. samorodni baker).

V antični Grčiji je bila kovina znana pod imenom chalkos. V rimskih časih je postala znana kot aes Cyprium, saj so jo tako veliko izkopali na Cipru. Iz tega izraza je bila fraza poenostavljena v latinski cuprum, od koder pride tudi kemijski simbol Cu. Slovenski etimološki slovar pravi, da je bil v slovenščino baker prevzet prek hrvaške in srbske bakar, ki so jo prevzeli iz turške besede bakır, staroslovanska beseda za baker je bila mêd (v pomenu rdeča snov), še danes vidna v izrazu medenina za zlitino bakra in cinka.

Barva

Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe. Barva predmeta, ki jo opazovalec zazna, je odvisna od svetlobnega vira, ki opazovani predmet osvetljuje, lastnosti predmeta, ki vpadno svetlobo odbija ali prepušča, in tudi od opazovalca samega. Barva je torej določena s spektrom svetlobe, ki ga zazna oko opazovalca.

Barvo navadno opišemo z imeni kot so rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra in vijolična. Razločitev med posameznimi barvami ni točno določena. Poleg tega za zaznavanje barve vplivajo tudi dolgotrajni pojavi (vzgoja) opazovalca in kratkotrajni kot so bližnje barve.

Za opis barv uporabljamo več različnih modelov. Vsem modelom je skupno, da posamezni barvi priredimo prostorske koordinate. Primera takih modelov sta RGB in CMYK.

RGB model (R – rdeča (ang. red), G – zelena (ang. green), B – modra (ang. blue)), je tako imenovani aditivni oziroma seštevalni model, ki z mešanjem vseh treh osnovnih barv da belo barvo, črna pa pomeni njihovo odsotnost. Uporablja se za opis človeškega zaznavanja barv in delovanje LCD zaslonov. Primer mešanja barv v tem modelu: rumena se sestavi iz rdeče in zelene, vijolična iz rdeče in modre.

CMYK model (C – cian, M – magenta, Y – rumena (ang. yellow), K – črna (angl. key)) je model, ki se uporablja predvsem v tisku. Je subtrahivni oziroma odštevalni model, torej je ravno obraten RGB modelu: z dodajanjem vseh treh barv nastane črna, bela je odsotnost barv.

Eritrocit

Rdeče krvničke ali eritrocíti so krvne celice, ki oskrbujejo telo s kisikom. Morfološko gledano so sploščene celice, velikosti od 7 do 8 µm, kar je veliko manj od ostalih človeških celic. Jeder nimajo, zato je osrednji del upadel in tanjši. Jedra za svoje delovanje ne potrebujejo, zato pa vpliva to na življenjsko dobo, ki je zelo kratka v primerjavi z drugimi celicami (od 100 do 120 dni).

Rdeče krvničke so napolnjene z dihalnim barvilom oz. dihalnim pigmentom hemoglobinom, ki je tudi vzrok rdeče barve eritrocitov. En človeški eritrocit vsebuje okoli 270 milijonov molekul hemoglobina. V krvi odraslega človeka je od 2 do 3×1013 eritrocitov, kar je približno 5×106 krvničk na kubični milimeter krvi.

Indianapolis 500 1911

Indianapolis 500 1911 je bila prva dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis. Potekala je 30. maja 1911.

Indianapolis 500 1912

Indianapolis 500 1912 je bila druga dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis. Potekala je 30. maja 1912.

Indianapolis 500 1913

Indianapolis 500 1913 je bila tretja dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis. Potekala je 30. maja 1913.

Kost

Kost (latinsko os) je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih. Kosti služijo mehanski opori in varovanju telesa, poleg tega pa v njih nastajajo rdeča in bela krvna telesca. V kosteh se shranjujejo mnogi minerali, ki so življenjskega pomena za telo. Na kosti so pripete mišice, ki s krčenjem v sistemu kosti, vezi in sklepov omogočajo gibanje telesa.

Trdnost kostem daje kostno tkivo (kostnina), ki ga v veliki tvori poapnela medceličnina.

Kosti pri človeku predstavljajo do 20 % telesne mase, so različnih oblik in velikosti. Povprečen odrasel človek ima v telesu 206 kosti, neupoštevajoč množico majhnih sezamoidnih kosti v kitah. Največja je stegnenica, najmanjša pa stremence v srednjem ušesu, ki sodeluje pri sluhu.

Osebno ime

Osébno imé ali antroponím je beseda ali več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje oz. določevanje posameznega človeka (osebe). Osebno ime je lastno ime človeka. Ime dobijo ljudje (otroci) ob rojstvu oz. krstu. Osebna imena imajo navadno po dva dela: ime v ožjem pomenu besede, rojstno (krstno) ime in družinsko ime, tj. priimek (obojih je lahko tudi po več): Ivan Cankar, Lucijan Marija Škerjanc, Marija Novak. Do nastanka priimkov so bila v navadi enodelna (praviloma enobesedna) imena: Valjhun, Samo. Taka so pogosto tudi pravljična imena: Pepelka, Rdeča kapica.

Rdeča armada

Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946. Po tem letu se je imenovala Sovjetska armada. Nasledila je imperialno rusko vojsko.

Ustanovljena je bila pod vodstvom Leva Trockija. Oznaka rdeča (rusko: krasnaya) je dobila po barvi komunistićnega gibanja.

Nastala je iz Rdeče garde. Za rojstni dan Rdeče armade štejejo 23. februar 1918, ko je po trditvah uradne sovjetske propagande prvič premagala tedanjo nemško vojsko.

Med Stalinovo veliko čistko je bilo aretiranih in usmrčenih veliko oficirjev, ki naj bi bili sovražniki naroda. Zamenjali so jih oficirju iz komustične partije, ki so bili precej manj izkušeni kar je privedlo do velikih izgub med drugo svetovno vojno.

Med drugo svetovno vojno je na vzhodni fronti premagala 75-80% celotne nemške vojske in odločilna vplivala na izid vojne. Na začetku operacije Barbarosse leta 1941, nemške invazije na Sovjetsko zvezo, je sovjetska zveza izgubila skoraj celotno ozemlje na evropski strani. 60% prebivalstva je bilo na nemškem okupiranem ozemlju. Upornost sovjetskih vojakov, ameriška vojaška pomoč, prihod mrzle zime in hiter transfer sovjetske vojaške industrije za Ural so spremenili potek vojne in privedli do poraza nacistične Nemčije leta 1945.

Rdeča armada je do konca druge svetovne vojne leta 1945 zasedla celotno ozemlje držav nekdanjega vzhodnega bloka, del Nemčije in Avstrije, skupaj s partizanskimi enotami pa nekatere predele bivše Jugoslavije.

Srednjeevropski čas

Srednjeevropski čas (CET - Central European Time) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom. Uporablja se v večini evropskih (tudi v Sloveniji) in nekaterih severnoafriških državah. Časovni zamik je ob standardnem času UTC+1 in ob poletnem času UTC+2.

Zastava (podjetje)

Zastava (včasih Závodi Cŕvena zástava - srbsko Zavodi Rdeča zastava) je bila družba s sedežem v srbskem Kragujevcu. Znana je bila po proizvodnji avtomobilske in orožarske industrije ter je bila med največjimi v nekdanji SFRJ.

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1953, leta 2008 pa je z ustanovitvijo podjetja Fiat Avtomobili Srbija prenehalo obstajati.

Podjetje FAS nadaljuje s proizvodnjo avtomobilov.

Zastava Slovenije

Državna in pomorska zastava Republike Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Republike Slovenije. Določena je s 6. členom Ustave Republike Slovenije ter z Zakonom o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi

(Ur.l. RS, št. 67/1994, 14/1999 Odl.US: U-I-296/94). Sestavni del tega zakona so tudi geometrijska, likovna ter barvna pravila za oblikovanje grba, zastave in slovenske narodne zastave ter pravila za izobešanje.

Bela, modra in rdeča so panslovanske barve, ki se pojavljajo v večini zastav slovanskih držav.

Slovenska zastava na premcu je v uporabi v 430. Mornariškem divizionu slovenske vojske. Je pravokotne oblike ter belo, modro in zlatorumene barve, ki so barve grba Republike Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dva. Barve si sledijo po naslednjem vrstnem redu: bela, modra in zlatorumena. Vsaka barva zavzema po širini eno tretjino prostora zastave. Velikost zastave se prilagaja velikosti ladje ali čolna.

Zelena majica

Zeleno majico (izvirno francosko maillot vert - zeleni džersi) nosi vodilni kolesar v točkovanju dirke Tour de France. Prvič je bila predstavljena na dirki leta Tour de France 1953 kot dopolnitev že obstoječe rumene majice vodilnega v skupnem seštevku.

Rumena majica označuje kolesarja, ki ima najmanjši skupni čas dirke, zelena pa kolesarja, ki je zbral največ točk z zmagami v posameznih (ravninskih) etapah in posebno določenih mest znotraj etap. Boj za zeleno majico tako velja za tekmovanje šprinterjev, saj med takimi etapami kolesarji po navadi ostanejo v večji skupini, kar omogoča najboljšim šprinterjem borbo za etapno zmago povsem ob koncu. Vmesni šprinti so bili včasih del razvrstitve za rdečo majico, danes pa tudi ti spadajo v boj za zeleno.

Odtenki rdeče barve
Vidni
Mikrovalovi
Radijske frekvence
Vrste valovnih dolžin

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.