Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (kratica OECD po angleškem: Organisation for Economic Co-operation and Development) je mednarodna gospodarska organizacija razvitih držav, ki sprejemajo načela predstavniške demokracije in svobodnega trga.

Marshall Plan poster
Plakat za Marshallov načrt.
Med zastavami je tudi zastava Svobodnega tržaškega ozemlja, napačno z modrim ozadjem (desno, nad italijansko). Stilizirana ameriška zastava daje smer vetrni turbini.

Začetek organizacije sega v leto 1948, ko je bila ustanovljena kot Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC). Takrat je bila ena izmed nalog organizacije izvajanje Marshallovega načrta za povojno obnovo Evrope. Kasneje so bile v članstvo sprejete ne-evropske države. Organizacija se je preuredila in sprejela sedanje ime leta 1961 (30 September 1961)

Poleg prvotnih 20 članic se je kasneje vključilo še 13 držav, zadnja med njimi Izrael (2010). Tekom leta 2010 bo skupno število članic naraslo na 33.

OECD Logo
Logotip OECD

Članice

OECD member states map
Države članice OECD

OECD ima danes 34 polnopravnih članic. Med temi je po standardih Svetovne banke iz leta 2010 30 držav z visokim prihodkom (označenih z *).

Ustanovne članice (1961):
Pozneje pridružene (navedene kronološko po letu vstopa):

V delu OECD sodeluje poleg držav članic Evropske unije tudi Evropska komisija.

Zunanje povezave

  • OECD-Members - več podatkov o delu posameznih članic v OECD
1948

1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

1961

1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Davek na ogljik

Davek na ogljik je okoljevarstveni davek, ki ga obračunavajo za uporabo goriv, ki vsebujejo ogljik. Ogljik je prisoten v vseh fosilnih gorivih (premog, nafta, zemeljski plin) in se pri gorenju sprošča kot ogljikov dioksid (CO2). Negorljivi viri energije (voda, sončna energija, hidroenergija, jedrska energija) ne pretvarjajo ogljikovodikov v CO2. CO2 je toplogredni plin, ki zadržuje toploto. Znanstveniki opozarjajo na možne vplive uhajanja toplogrednih plinov v atmosfero (glej mnenja znanstvenikov na globalno segrevanje).Zgorevanje fosilnih goriv povzroča uhajanje toplogrednih plinov v ozračje. Davek na te izpuste se lahko obračunava preko obdavčevanja vsebnosti ogljika v fosilnih gorivih in sicer na katerikoli točki proizvodnje goriva.Davek na emisije CO2 ponuja ekonomsko učinkovito metodo zmanjševanja toplogrednih plinov. Z ekonomskega stališča je davek na emisije CO2 t. i. Pigovian-ov davek. Ta pripomore k ozaveščanju tistih akterjev onesnaževanja, ki se tega problema ne zavedajo. Davki na ogljik so regresivni davki, pri čemer nesorazmerno vplivajo na skupine z nizkimi dohodki, kar pa lahko država preko prerazporeditve davčnega denarja omili.Številne države so vpeljale davek na emisije CO2 oz. energetski davek, ki je povezan z vsebnostjo ogljika. Večina okoljevarstvenih davkov v državah članicah OECD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj), ki se nanašajo na toplogredne pline, se zaračunavajo na podlagi energetskih produktov, uporabo motornih vozil, ne pa na dejanski izpust emisij CO2.Nasprotovanja povečanemu okoljskemu nadzorovanju, kot je tudi davek na emisije CO2, se kažejo v skrbeh, da bi se podjetja premaknila drugam, ljudje pa izgubili delo.Toda splošno mnenje je, da je davek na emisije CO2 učinkovitejša metoda, kot pa neposredni nadzor in vodi celo v povečano zaposlovanje (glej opombe). Velike porabnice ogljikovih virov v proizvodnji energije, kot so ZDA, Rusija in Kitajska, se vpeljavi davka na emisije CO2 upirajo.

Italija

Itálija (italijansko Italia), uradno Republika Italija (italijansko Repubblica Italiana), je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Italija ima površino 301.338 km2, v glavnem na Apeninskem polotoku, ki ga zaradi značilne oblike včasih imenujejo škorenj (lo stivale). in na dveh velikih otokih Siciliji in Sardiniji.

Z 61 milijoni prebivalcev je med članicami EU po številu prebivalcev na četrtem mestu. Italija je visoko razvita država in ima po obsegu BDP tretje največje gospodarstvo v Evro-območju ter osmo v svetovnem merilu.Italija igra pomembno vlogo v vojaških, kulturnih in diplomatskih zadevah na evropski in svetovni ravni. Prav tako vidi svet v Italiji večjo regionalno silo. Italija je ena od ustanovnih in vodilnih članic EU. Italija je član številnih mednarodnih institucij, med drugim OZN, NATO, OECD, OVSE, DAC, STO, G6, G7, G8, G10, G20, Unija za Sredozemlje, Latinska unija, Svet Evrope, Srednjeevropska pobuda, ASEM in Združevanje za soglasje.

Narodnostna in kasneje državna meja se je med Slovenijo in Italijo v pozni antiki oz. zgodnjem srednjem veku oblikovala približno na črti langobardskega limesa; po odhodu Langobardov iz našega ozemlja v severni del italijanskega polotoka so izpraznjeno ozemlje zasedli Slovani. Na mejnem področju je zaradi neprestano spreminjajoče se meje tako po drugi svetovni vojni v Italiji ostala številčna slovenska manjšina, v slovenskem delu Istre pa italijanska manjšina (glej: Londonski memorandum), velik del istrskih Italijanov pa je takratno Jugoslavijo zapustil (glej: optanti).

Za Slovenijo je italijansko gospodarstvo takoj za Nemčijo in pred Avstrijo drugi največji zunanjetrgovinski partner. Pri poslovanju sicer Slovenija beleži trgovinski primanjkljaj. Za Italijo je po obsegu zunanjetrgovinskega poslovanja Slovenija na približno 27. mestu.

József Györkös

József Györkös, madžarsko-slovenski informatik, profesor in politik, * 18. april 1961, Maribor.

Med letoma 2001 in 2004 je bil državni sekretar Republike Slovenije na Ministrstvu za informacijsko družbo (minister Pavel Gantar). Aktivno je sodeloval pri pripravi strategije držav kandidatk EU eEurope 2003+ in pri predpridružitvenem usklajevanju zakonodaje Republike Slovenije z evropsko zakonodajo. Usmerjal je pripravo in izvajanje strategije Republika Slovenija v informacijski družbi (sprejeta na seji Vlade RS dne 13. februarja 2003).

Od 22. novembra 2008 do 2. junija 2011 pa državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Mandat mu je prenehal z odstopom ministra Gregorja Golobiča. Med izpostavljenimi projekti ministrstva, v katerih je aktivno sodeloval, so bili: Nacionani program visokega šolstva 2011-2020, Raziskovalno inovacijska strategija Republike Slovenije 2011-2020, sprememba načina financiranja visokošolski zavodov, prehod na digitalno prizemno televizijsko oddajanje (t. i. digitalni prehod) in mednarodne aktivnosti (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, bilaterala z državami zunaj EU, kot so Indija, Rusija, Tunizija, Izrael in drugo).

Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidiral na listi Zares.

Dela kot redni profesor na študijskih programih Informatika in tehnologije komuniciranje ter Medijske komunikacije na Univerzi v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Je sopodpisnik pobude za javno razpravo o sporazumu ACTAJanuarja leta 2013 je bil na podlagi razpisa Evropske komisije imenovan za člana in nato izvoljen za predsednika Svetovalnega foruma CONNECT za raziskave in inovacije na področju informacajsko komunikacijskih tehnologij (v angleščini: CAF: Advisory Forum for ICT Research and Innovation. Glavna naloga foruma je svetovanje Evropski komisiji (Generalnemu direktoratu za komunikacije, omrežja, vsebine in tehnologije (DG CONNECT)) pri pripravi in izvedbi raziskovalnega programa Obzorja 2020 work programme, regarding the relevant challenge/part of the Specific Programme.

Odpadek

Odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga povzročitelj ne more ali ne želi uporabiti sam, in ker ga povzročitelj ne potrebuje, ga mora zavreči. Vsak odpadek je potrebno zaradi varstva okolja prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali odstranjevanje na predpisan način. Vsekakor ostajajo nekatera odprta vprašanja, npr glede odpadnih kovin in papirja, ki so lahko sekundarne surovine ali pa odpadki. Dejstvo, da ima nek material ekonomsko vrednost ali pa je integralni del industrijske proizvodnje, ne preprečuje, da bi bil označen kot odpadek.

Seznam državniških obiskov Boruta Pahorja

Seznam uradnih srečanj, ki jih je opravil ali gostil Borut Pahor v vlogi predsednika Republike Slovenije.

Seznam obiskov predsednika vlade Mira Cerarja

Seznam uradnih srečanj, ki jih je opravil ali gostil Miroslav Cerar ml. v vlogi predsednika Vlade Republike Slovenije.

Viri za prosto izobraževanje

Viri za prosto izobraževanje (angleško Open Educational Resources, OER) so prosto dostopni, brezplačni dokumenti in mediji za učenje, izobraževanje, ocenjevanje in raziskovanje. Razvoj in promocija virov v okviru gibanja za odprto družbo je trend na področju izobraževanja na daljavo, ki ponuja alternativno in izboljšano izobraževalno paradigmo.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.