Neologizem

Neologizem ali besedna novota je beseda ali besedna zveza, ki še v jeziku ni splošno uveljavljena.[1] Za neologizem imamo jezikovno prvino do takrat, dokler se ohrani občutek, da je nova oziroma dokler se nanjo ne navadimo.[2]

Neologizmi nastajajo kot nove enote v danem jeziku, s prevzemanjem ali s ponovno oživitvijo besed, ki so v jeziku že obstajale. Pojavljajo se v vseh socialnih zvrsteh jezika, še posebej pogosti pa so v publicističnem jeziku.[3]

Primeri

Slovenski pravopis 2001 zapisuje na primer naslednje besedne novote (označene so s kvalifikatorjem nov.): sledje, narečjeslovje (dialektologija), potresnik (potresni oškodovanec), utvariniti (tematizirati).[4]

Viri

  1. SSKJ, DZS, Ljubljana, 2005.
  2. Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
  3. Ljudmila Bokal, 2003, Jezikovne spremembe s stališča novih besed, Slovenski jezik - Slovene language studies 4, 13–24.
  4. Slovenski pravopis, Ljubljana 2001, str. 133.
Ameriška književnost

Ameriška književnost obsega literarno ustvarjalnost Združenih držav Amerike in angleških kolonij, iz katerih so Združene države izšle. Že od 19. stoletja dalje se jo dojema kot samostojno nacionalno literaturo, ločeno od angleške, in je kot taka predmet raziskovanja v okviru akademske discipline, imenovane amerikanistika.

Večina ameriške književnosti je napisane v angleščini, to velja tudi za književnost ameriških staroselcev. Literaturo, napisano v jezikih ne-anglofonskih priseljencev, se praviloma ne obravnava v okviru amerikanistike, pač pa v okviru odgovarjajočih filologij (npr. italijanistike, francistike itd.) Manjšinske književnosti, pisane v angleščini, so se razvile v samostojno raziskovalno področje, tako npr. afroameriška ali judovsko-ameriška literatura

Auguste Comte

Auguste Comte (polno ime: Isidore Marie Auguste François Xavier Comte), francoski filozof, utemeljitelj sociologije kot znanosti o družbi, * 17. januar 1798, Montpellier, Francija, † 5. september 1857), Pariz, Francija.

Francoski filozof Auguste Comte, poznan tudi kot matematik in človek s širokim enciklopedičnim znanjem, velja za očeta sodobne sociologije. Več kot polovico svojega obsežnega dela Predavanja iz pozitivne filozofije je posvetil utemeljevanju nove vede, socialne fizike, katero je kasneje imenoval sociologija. Zapolnila naj bi vrzel v tedanjem sistemu ved, ki so ga tvorile matematika, astronomija, fizika, kemija in fiziologija.

Hkrati velja za utemeljitelja pozitivizma, filozofske smeri, ki zavrača teološko in metafizično, ter sprejema znanstvano spoznanje o »pozitivnih« oziroma empirično dokazljivih pojavih za edini mogoč vir spoznanja.

Avlos

Avlos (starogrško αὐλός, množina αὐλοί, auloi ) ali tibija (latinsko) je bil antično grško pihalno glasbilo, ki ga pogosto vidimo na umetniških delih in ga potrjuje tudi arheologija.

Avlet (αὐλητής, aulētēs) je bil glasbenik, ki je igral na avlos. Antična rimska beseda je bila tibicen (množina tibicina), iz latinščine za "cev, avlos". Neologizem avlod se včasih uporablja za rapsoda (raphapsode) in kitarista (kitarod), in se nanaša na igralca avlosa, ki se lahko imenuje tudi avlist; avlod pa se pogosteje nanaša na pevca, ki je pel ob spremljavi avlosa.

Beseda leta

Beseda leta je beseda, ki je značilno zaznamovala tekoče leto. Letno jo izbirajo določene ustanove v nekaterih državah. V Sloveniji je izbor besede na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prvič potekal leta 2016. Besede leta izbirajo tudi v Nemčiji, Avstriji, ZDA, na Norveškem in v Rusiji.

CouchSurfing

CouchSurfing je globalna skupnost, ki jo združuje izmenjava gostoljubnosti in želja po socialnem mreženju. Spletna stran zagotavlja platformo za omogočanje "surfanja" članov na kavču z bivanjem pri gostitelju doma ali pridružitev raznovrstnim dogodkom.

Do januarja 2013 je bilo več kot 5,5 milijona registriranih profilov na CouchSurfing platformi. CouchSurfing predstavlja več kot 97.000 edinstvenih mest v 250 državah.

"kavč surfanje" (angl. couchsurfing) je neologizem, ki se nanaša na prakso gibanja iz ene prijateljeve hiše do druge in spanjem v kakršnem koli rezervnem prostoru, ki je na voljo. Torej temelji na tem, da lahko nudiš svojo posteljo, kavč ali pa kar prostor na tleh tujcem brezplačno. Na splošno to traja nekoliko dni preden se oseba odpravi do naslednjega gostitelja.

Z CouchSurfingom je potovanje po svetu olajšano predvsem mladim željnim po spoznavanju novih kultur in običajev. Komunikacija je omogočena preko sistema spletnega mesta, ki vsebuje vse pomembne elemente socialnega omrežja in je primerljiv z ostalimi sistemi kot so na primer Facebook ali Myspace.

Dante Gabriel Rossetti

Gabriel Charles Dante Rossetti (12. maj 1828 - 9. april 1882), splošno znan kot Dante Gabriel Rossetti, je bil britanski pesnik, ilustrator, slikar in prevajalec ter član družine Rossetti. Leta 1848 je ustanovil prerafaelitsko bratovščino z Williamom Holman Huntom in Johnom Everettom Millaisom. Rossetti je kasneje postal glavni navdih za drugo generacijo umetnikov in pisateljev, na katere je vplivalo gibanje, predvsem William Morris in Edward Burne-Jones. Njegovo delo je vplivalo tudi na evropske simboliste in je bilo pomemben predhodnik estetskega gibanja.

Za Rossettiovo umetnost je značilna čutnost in srednjeveški revivalizem. Na njegovo zgodnjo poezijo je vplival John Keats. Njegovo poznejšo poezijo je zaznamovala kompleksna povezava misli in občutka, še posebej v njegovih sonetih The House of Life. Poezija in slikanje sta tesno povezani z delom Rossettija. Pogosto je pisal sonete, ki spremljajo njegove slike, ki segajo od Deklištvo device Marije (1849) in Astarte Syriaca (1877), hkrati pa ustvarjajo umetnost, ki ponazarja pesmi, kot je Trg Goblin, s strani slavne pesnice Christine Rossetti, njegove sestre.

Rossettijevo osebno življenje je bilo tesno povezano z njegovim delom, še posebej z razmerji z njegovimi modeli in muzami Elizabeth Siddal, Fanny Cornforth in Jane Morris.

Francoska književnost

Francoska književnost zajame celoto književnosti avtorjev, ki pišejo v francoščini oz. ki so francoske narodnosti oz. imajo državljanstvo Republike Francije.

Poleg tega pa zajeme pojem francoske književnosti tudi avtorje, ki pišejo v jezikih narodnih manjšin republike Francije (baskovščina, bretonščina, oksitanščina idr.).

Če sledimo francoski sistematiki, pa zlasti zajame pojem francoske književnosti poleg tega še vse avtorje, ki pišejo v francoščini in ki izvirajo iz vsaj (delno) frankofonskih držav (Belgija, Švica, Québec/Kanada, Alžirija, Maroko, Senegal in druge afriške države itd.).

Zgodovinsko izvira iz stare, srednjeveške francoščine in se razvija vse do danes.

Kibernetski kriminal

Kibernetski kriminal oz. računalniška kriminaliteta, računalniški kriminal, je kaznivo dejanje ali prekršek storjen s pomočjo komunikacijskih naprav v omrežju, ki vključuje računalnik in omrežje. Računalnik je morda uporabljen pri izvršitvi kaznivega dejanja, ali pa je lahko le cilj. Debarati Halder in K. Jaishankar opredelita računalniško kriminaliteto: "so dejanja, ki so storjena zoper posameznike ali skupine posameznikov z motivom kaznivega dejanja z namenom škodovanja ugledu žrtve ali povzročitev duševne škode z neposredno ali posredno uporabo sodobnih telekomunikacijskih omrežij, kot je internet (klepetalnice, e-pošto, oglasne deske) in mobilnih telefonov (SMS / MMS) " Takšna kazniva dejanja lahko ogrozijo nacionalno varnost in finančno stabilnost. Tovrstna kazniva dejanja so postala odmevna, zlasti tista, ki opisujejo vdore v sistem, kršitev avtorskih pravic, otroško pornografijo... Obstajajo tudi težave zasebnosti, ko se zaupne informacije prestrežene ali razkrite, zakonito ali kako drugače. Debarati Halder in K. Jaishankar nadalje opredelita računalniški kriminal z vidika spola "računalniški kriminal nad ženskami", kot "Zločini usmerjeni proti ženskam z motivom, da namerno psihično škodujejo žrtvi z uporabo sodobnih telekomunikacijskih omrežij, kot sta internet in mobilna telefonija". Na mednarodni ravni, tako vladne in nevladne organizacije sodelujejo v boju proti računalniški kriminaliteti in preganjajo vohunjenje, finančne kraje in druga čezmejna kazniva dejanja. Prečkanje mednarodne meje in vključevanje interesov vsaj ene države se včasih označuje kot kibernetska vojna.

Odprta vsebina

Odpŕta vsebína, besedna zveza, dobljena kot neologizem z analogijo odprte kode, opisuje vsako vrsto kreativnega dela, objavljenega pod pogoji, ki izrecno dovoljujejo vsakemu človeku (ne le zaprtim organizacijam, podjetjem ter posameznikom) kopiranje in spreminjanje informacij. Največja zbirka odprte vsebine je Wikipedija.

Podcast

Podcast ali poslovenjeno poddaja je digitalna vsebina, ki jo je mogoče s spleta v obliki avdio ali video datotek prenašati na računalnik ali prenosno napravo. Podobno kot pri blogih se vsebina nalaga periodično, edina razlika je, da je ta posneta in ne zapisana. Na podcast se uporabnik naroči s pomočjo RSS-protokola. Za prenašanje podcastov uporabnik potrebuje ustrezno programsko opremo (angl.: podcatcher). Takoj, ko vsebina s podcasta postane dostopna, se samodejno shrani na uporabnikovem računalniku ali prenosni napravi.Podcasti so sprva vključevali le avdio vsebine, nekoliko kasneje v razvoju se je v obliki podcastov pričel pojavljati tudi video. Poslušanje in gledanje podcastov se razlikuje od živih prenosov (t. i. pretakanja ali streaminga), saj si je prenešeno vsebino mogoče ogledati tudi v kasnejšem času. V nasprotju s pretočnimi videi lahko podcaste spremljamo brez internetne povezave na prenosnih medijskih napravah.

Zamisel zanje se je prvič pojavila na prelomu tisočletja, ne toliko kot nova tehnologija, temveč kot inovativna kombinacija že obstoječih tehnologij.Danes lahko vsak uporabnik osebnega računalnika ustvarja lastne avdio ali video vsebine in jih v obliki podcastov svobodno distribuira prek spleta. Uporaba podcastov odpravlja globalne komunikacijske omejitve in ključne dejavnike, ki omejujejo rast spletnega radia: njegovo prenosnost, intimnost in dostopnost. »Tehnologija dobi novo vlogo, občinstvo, odtujeno od tradicionalnih medijev, odkrije svoj glas in postane producent.«

Prekmurski knjižni jezik

Za slovensko narečje glej članek Prekmursko narečje.Prekmurski knjižni jezik ali prekmurska knjižna norma (prekmursko Prekmörski, ali Prekmürski kniževni jezik) je bil jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmurskega narečja. Nastal je v začetku 18. stoletja in trajal do konca druge svetovne vojne.

Priložnostnica

Prilóžnostnica (tudi okazionalizem, stilistični neologizem ali hapaks) je v jezikoslovju beseda, ki je priložnostno tvorjena za izrazitev navadno posebne, enkratne vsebine. Razlika z neologizmom je zlasti ta, da je neologizem v neki jezikovni skupnosti že lahko sprejeta beseda, a še občutena kot nova, priložnostnico pa beseda, ki je enkratna in neustaljena tako v slovarju kakor tudi v jezikovnem sistemu. Priložnostnice govoreči delajo po običajnih besedotvornih vzorcih in jih bralci ali poslušalci tudi razumejo, vendar besede ne postanejo splošna last jezika.Pogosto se pojavljajo zlasti v leposlovju in publicistiki.

RationalWiki

RationalWiki je spletna enciklopedija, ki deluje na pogonu wiki. Osredotočena je na "raziskave avtoritarianizma in fundamentalizma, izpodbijanja protiznanstvenih in crank idej (neologizem za neobičajno prepričanje, ki ga določena oseba razširja) ter analiziranju načina, na katerega so te teme obravnavane v javnosti." Nastala je kot protiutež Conservapedii.

Seznam jezikoslovnih vsebin

Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem. Seznam ni popoln, lahko ga dopolnite ali odstranite odvečno.

Seznam literarnih pojmov

Seznam šolskih literarnih pojmov.

Szvéti Angel csuvár

Szvéti Angel csuvár (Sveti angel varuh) je prekmurski katoliški molitvenik in pesmarica Jožefa Borovnjaka iz 1875. Drugi natis (1890) je bil objavljen skupaj z drugimi Borovnjakovemi deli: Mali katekizem za obcsinszke lüdszke sole in Angelska služba. Angelska služba je napisana v osrednji (knjižni) slovenščini. Molitvenik je tiskal Johann Wetzinger v Radgoni.

Celotni naslov je Szvéti Angel csuvár ali vodnik v nebesza. Drugič so ga tiskali leta 1890, tudi pri Wetzingeri z naslovom: Szvéti Angel csuvár ali vodnik v nebésza. Mariborska univerzitetna knjižnica, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota ter Narodna in univerzitetna knjižnica ima primerke.

Szvéti Angel csuvár je simplificiran molitvenik v novem prekmurskem jeziku. Borovnjak je hotel reformirati prekmursko knjižno normo, dokler luteranski pisatelj Janoš Kardoš je hotel absolutno samostojnost v jeziku, a njegovi neologizmi so prazne fraze. Kardoš je dosebedno prevedel izraze iz madžarščine, dokler so Borovnjak, Jožef Košič in drugi prevzeli nove izraze iz slovenskega ali kajkavskega jezika. Jezik Borovnjakovega molitvenika ni kompliciran, kot Kardošev jezik. Pomembne molitve je prepisal Borovnjak iz starih molitvenikov, dokler je sam sestavil nove molitve. Prevzel je nekaj stvari iz svojega zahodno-ravenskega narečja, npr. predlog ober (nad, nemška izposojenka). Napisal je nov križev pot Krizsov pot (v starejših molitvenikih se piše Križna pout) ter pesmarico z novimi pesmami. Anton Števanec učitelj je prepisal 3 pesmi iz Borovnjakovega molitvenika v svoj molitvenik Szerczé Jezus.

Čeprav je Szvéti Angel Csuvár napisan po madžarskem črkopisu, vendar ima veliko novosti iz osrednjega slovenskega jezika. Borovnjak je tako menil, da ogrski Slovenci še niso pripravljeni prevzeti kranjsko slovenščino. Fran Kovačič piše, da Borovnjakova prekmurščina ni čista, ampak se v marsičem približuje knjižni slovenščini.

Szvéti evangyeliomi

Szvéti evangyeliomi ali Szvéti evangeliomi (Sveti evangeliji) je delni prevod katoliške Nove zaveze v prekmurščino, ki ga je Mikloš Küzmič prevedel iz kajkavskih, slovenskih, latinskih in madžarskih virov.

Szvéti evangyeliomi prav tako so imeli pomembno vlogo v izoblikovanju prekmurskega knjižnega jezika. Szvéti evangyeliomi in poleg njih Nouvi Zákon, ter drugo najpomembnejše delo Mikloša Kniga molitvena so prav tako pomembni elementi slovenske in južnoslovanske književnosti.

Szvéti evangyeliomi so do leta 1920 trinajstkrat ponatisnili in uporabljali vsaj v nekaterih cerkvah do 1945, ko je jugoslovanska komunistična diktatura odmaknila knjižno prekmurščino iz porabe.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.