Monarhija

Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju, (na primer kralju). Ta oblast pripada monarhu v celoti (absolutna monarhija) ali si jo deli s parlamentom (ustavna monarhija).

World Monarchies
Današnje države z monarhistično ureditvijo
  Ustavne monarhije
  Suverene države, ki priznavajo oblast monarha
  Pol-ustavne monarhije
  Absolutne monarhije
  Nedržavne monarhije (delni seznam)
Absolutizem

Absolutízem je režim neomejene monarhove oblasti. Pojavil se je v nekaterih evropskih državah v 17. stoletju.

Absolutizem je oblika vladanja, ki dá vladarju popolno in neomejeno oblast, vladar odloča o vseh stvareh sam. Pri tem pa je plemstvo izgubilo vso moč. Vladarji so se pri izvajanju svoje oblasti naslanjali na plačane uradnike iz vrst nižjega plemstva ter na plačano vojsko. Dolgo so se morali opirati na soglasje stanov. Ko pa so dohodki od kapitalističnega gospodarstva in kolonij okrepili njihovo moč, so vzpostavili monarhično oblast. S takšnim razmerjem sil je vladar držal neposredne izvajalce svojih ukazov dovolj trdno v oblasti, kajti če niso dosledno upoštevali njegovih ukazov ni bilo plačila, če pa so bili poslušni, je bilo plačilo zelo dobro. Vendar pa je takšno vodenje države zahtevalo veliko denarja, ki si ga je vladar zagotovil z višjimi davki in s posojili od bogatih bankirjev. Absolutistični vladarji so se naslanjali tudi na Cerkev, ki je s svojim vplivom med ljudmi pomagala utrjevati vladarjevo moč, s tem pa je tudi ohranjala lastni položaj v družbi.

Aristokracija

Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.

Pojem Aristokracija se je prvič pojavil v 5. stoletju pr. n. št., uporabljali pa so ga sofisti. Aristokracija pomeni določeno obliko vladavine, v kateri vlada majhna skupina ljudi, ki ima moč in veljavo zaradi svojega razrednega položaja ali premoženja. Na osnovi tega ločimo fevdalno, denarno, zemljiško in gospodarsko aristokracijo. Pripadniki aristokracije pa so imenovani aristokrati.

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska (tudi »dvojna monarhija«) je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do leta 1918.

Baron

Baron je nižji plemiški naziv. Sama beseda izhaja iz starofrancoske baron, ki izhaja iz stare visoke nemščine in latinščine in dobesedno pomeni svobodni človek ali svobodnjak.

Diktator

Diktátor je vladar države, ki odloča o vseh državnih zadevah. Ne upošteva demokracije, ne sestavlja vlade in državnega zbora. Večina diktatorjev se na oblast povzpne s terorjem.

Izraz izhaja iz antičnega Rima, kjer je bil diktator naslov magistrata, ki ga je imenoval senat, da bi upravljal državo v času nepričakovanega stanja ali nevarnosti. Naziv ni imel negativnega pomena, nasprotno, pomenil je le, da ima oseba vso oblast, ki je potrebna za ugodno rešitev trenutnega izrednega stanja. Tako je bil na primer imenovan diktator, če sta oba konzula padla na bojišču, kar je zagotavljalo neprekinjeno oblast vodstva. Pri tem je bistvenega pomena dejstvo, da so bili diktatorji imenovani za dobo šestih mesecev, v teku katerih so se morale izredne okoliščine premostiti in se je stanje moralo povrniti v normalnost.

V sodobnem času se izraz uporablja za absolutističnega ali samodrškega vladarja, ker se upošteva samo njegova vsestranska oblast nad vso državno upravo. Ima torej izrecno negativni pomen, tudi zato, ker ni mogoče predvideti trajanja diktature, saj je tudi to odvisno od diktatorjeve volje. Prav zaradi tega se izraz ne uporablja za absolutnega monarha, saj je absolutna monarhija lahko demokratično urejena država, kjer ni prostora za avtokratsko nasilje.

Država

Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom. Nekaterim državam, kot so Slovenija, Francija in Izrael, rečemo nacionalne države, ker v njih prevladuje en narod. Druge države, kot so Švica, Španija in Združeno kraljestvo, so večnacionalne države, ker se prebivalstvo deli na več narodov. Kljub temu se nekatere od njih imajo za nacionalne države.Včasih se tudi upravni deli držav z določeno kulturo ali zgodovino imenujejo »dežele« ali »države«; tako se, denimo, imenujejo sestavne enote ZDA ali Anglija, Škotska in Wales v Združenem kraljestvu, čeprav so to praktično sestavni deli (mednarodno priznane) večje države.

Etiopija

Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki. Država na severu meji na Eritrejo, na severovzhodu na Džibuti, na vzhodu na Somalijo, na jugu na Kenijo in na zahodu na Sudan.

Staro udomačeno ime za Etiopijo je Abesinija.

Starodavna etiopska monarhija, edinstvena med afriškimi državami, je ohranjala svojo kolonialno neodvisnost skozi vso zgodovino razen v času 2. italijansko-abesinske vojne, ob italijanski zasedbi države od leta 1936 do 1941.

Giovanni Antonio Scopoli

Giovanni Antonio Scopoli [džováni antónio skópoli], tirolski zdravnik in naravoslovec, * 3. junij 1723, Cavalese, Val di Fiemme, Habsburška monarhija, † 8. maj 1788, Pavia (danes Italija).

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Obravnavano je obdobje od delitve habsburške dinastije v špansko in avstrijsko vejo (v letih 1624-56) do ustanovitve Avstrijskega cesarstva leta 1804 (in razpustitve Svetega rimskega cesarstva leta 1806). Ker je bil avstrijski monarh istočasno tudi rimsko-nemški kralj in cesar, so se vloge med seboj prepletale in bile včasih težko ločljive. Vloga cesarja, ki je bila sprva najpomembnejša, se je zmanjšala z oslabitvijo cesarstva med tridesetletno vojno in vključitvijo češke kraljevine med habsburške dedne dežele. Avstrijski monarhi so enotnost države povezovali z enotnostjo vere. Kot zaščitniki katolištva so bili dolgo v sporu s protestanti, ki so ločitev v veri poskušali izkoristiti tudi za večjo politično samostojnost. Habsburžani so se za ohranitev podedovanih ozemelj neprestano bojevali z evropskimi sosedi, sprva predvsem s Francijo, ki pa je po avstrijski nasledstveni vojni (1748) postala njihova zaveznica v boju proti naraščajoči moči Prusije. Drugo več ali manj stalno bojišče je bilo na jugovzhodu, kjer je monarhijo dolgo časa ogrožalo Osmansko cesarstvo, skupaj z delom podložnih mu Madžarov. Ko se je že vedelo, da bo Sveto rimsko cesarstvo razpadlo, se je avstrijska monarhija proglasila za Avstrijsko cesarstvo.

Kuvajt

Kuvajt (arabsko Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope. Nizozemska se nahaja v severozahodni Evropi in na severu in zahodu meji na Severno morje, na jugu na Belgijo, na vzhodu pa na Nemčijo. Nizozemska je ena najbolj naseljenih in zemljepisno nizko ležečih na svetu in je znana po svojih mostovih, mlinih na veter, coklah, tulipanih in stopnji družbene strpnosti. Njena liberalna politika se v tujini pogosto omenja. Država gosti tudi Mednarodno kazensko sodišče v Haagu, kjer je tudi administrativno središče s sedežem vlade, kraljičina rezidenca in večina veleposlaništev, čeprav je glavno mesto države Amsterdam. Nizozemsko pogosto napačno imenujejo Holandija, vendar je to le skupno ime za dve njeni glavni provinci (Severna in Južna Holandija). Skupaj z Luksemburgom in Belgijo je del ekonomske unije Beneluks.

Nizozemska je parlamentarna monarhija. V veljavi je ustava iz 17. februarja 1983, ki temelji na ustavi iz leta 1815. Po njej je bila kraljevina sestavljena iz Nizozemske, Arube in Nizozemskih Antilov; po statutu kraljevine iz 29. decembra 1954 so bili vsi trije deli povsem avtonomni in enakopravni, združeni na podlagi skupnih interesov in medsebojne pomoči. Od 10. oktobra 2010 pa je v veljavi nova ureditev države, opisana v poglavju Upravna delitev. Aktivno in pasivno volilno pravico imajo vsi nizozemski državljani starejši od 18 let.

Od 30. aprila 1980 je na prestolu kraljica Beatrix Wilhelmina Armgard iz rodbine Oranje-Nassau. Prestol se enakopravno deduje po moški in ženski liniji glede na vrstni red rojstva. Kraljica ima pravico razpustiti oba domova parlamenta. Imenuje in odstavlja predsednika vlade ter ministre in ima še druge pristojnosti zakonodajne in izvršilne oblasti. Uradna rezidenca vladarjev je v Haagu, druga rezidenca v Amsterdamu.Dvodomni parlament je sestavljen iz prve in druge zbornice. Sedež parlamenta je v Haagu. Prva zbornica je sestavljena iz 75 članov, ki jih za štiri leta izvolijo parlamenti provinc. Druga zbornica ima 150 poslancev, za štiri leta jih izvolijo na splošnih volitvah po proporcionalnem sistemu. Zakonski predlogi morajo biti sprejeti v obeh provincah, potrditi pa jih mora kraljica. Če ni izrecno določeno drugače, veljajo zakoni le za evropski del kraljevine. Formalno je del izvršilne oblasti tudi Državni svet, dejansko pa je posvetovalni organ kraljice, njegov oddelek deluje tudi kot ustavno sodišče. Predseduje mu kraljica, sestavljajo ga še predsednik in največ 28 članov, ki jih imenuje kraljica.

Norveška

Norvéška (uradno Kraljevína Norvéška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka. Meji na Švedsko, Finsko in Rusijo. Deželo odlikuje razčlenjena obala ob Severnem Atlantskem oceanu s številnimi fjordi. Največji fjord je Sognefjord dolg je 205km in širok do 5km. Uvrščen je tudi pod naravno dediščino UNESCO.

Kraljevina Norveška vključuje tudi arktična otoška ozemlja Spitsberge in Jan Mayen. Norveška suverenost nad Spitsbergi temelji na Spitsberški pogodbi. Zunanji odvisnosti sta tudi Bouvetov otok v Južnem Atlantiku ter Otok Petra I. in Zemlja kraljice Maud na Antarktiki, ki pa niso del kraljevine.

Po drugi svetovni vojni se je Norveška gospodarsko hitro razvijala. Danes je med najbogatejšimi državami sveta in ima v polni meri razvit sistem socialnega varstva. Njen gospodarski napredek deloma temelji na izkoriščanju priobalnih zalog nafte in plina. Po človekovem razvoju je bila Norveška od leta 2001 do 2006 prva med državami. Po svetovnem indeksu miru pa je ta država najmiroljubnejša na svetu.

Ogrska

Kraljevina Ogrska (madžarsko Magyar Királyság, latinsko Regnum Hungariae; tudi Kraljevina Madžarska) je bivša kraljevina, ki je bila ustanovljena leta 1000 s povzdigom dotedanje ogrske kneževine v kraljevino. Med letoma 1918 in 1920 je bila kraljevina ukinjena in preoblikovana v republiko. Po zadušitvi revolucije je bila kraljevina spet obnovljena, čeprav prestol ni bil zaseden. Dokončno je bila ukinjena leta 1946, ko je bila ustanovljena Ljudska republika Madžarska.

Večino svojega obstoja je kraljevina poleg današnje Madžarske obsegala še dele današnje Avstrije (Gradiščanska), Romunije (Transilvanijo), Hrvaške (Hrvaško in Slavonijo ter Vojno krajino), Slovenije (Prekmurje), Srbije (Vojvodina) in celotno Slovaško. Od leta 1526 so bili na prestolu Habsburžani, Ogrska pa je bila del habsburške monarhije.

Seznam francoskih kraljev

Seznam francoskih kraljev zajema kralje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.

Večina srednjeveških zgodovinarjev trdi, da se je Francija začela šele z nastopom dinastije Kapetingov leta 987 ali vsaj z nastankom zahodnofrankovskega kraljestva z verdunsko pogodbo leta 843. Po drugi strani se za prve francoske kralje šteje Merovinge, katerih frankovsko kraljestvo je ustanovil Klodvik I. v petem stoletju (486). Merovingi so vladali do osmega stoletja.

Glede na sodobne smernice se ta seznam začne leta 843 s Karlom Plešastim in zahodnofrankovskim kraljestvom, ki se je razvilo v današnjo Francijo. Kralji pred tem so navedeni v seznamu frankovskih kraljev.

Po revoluciji leta 1830 se je naziv kraljev iz kralj Francije spremenil v kralj Francozov, ker naj bi bila monarhija povezana z ljudstvom in ne z ozemljem.

Imena regentov so vključena zaradi praktičnih razlogov, čeprav formalno niso bili kralji. Karel Veliki (768-814) se običajno šteje kot Karel I., njegov sin Ludvik Pobožni pa kot Ludvik I.

Poleg spodaj naštetih kraljev so si tudi angleški kralji lastili naziv kralj Francije med letoma 1422 in 1801. Na začetku je imelo to nekaj pravnih osnov, Henrika VI. Angleškega je Karel VI. Francoski postavil za dediča francoskega prestola pod pogoji pogodbe iz Troyesa. Večina severne Francije je bila do leta 1435 v rokah Angležev. Čeprav so jih kasneje pregnali, so si nekateri angleški kralji lastili naziv kralj Francije do leta 1801, ko je bilo ustanovljeno Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske.

Srednja Evropa

Srednja Evropa je geografski, zgodovinski, politični in etnografski pojem, s katerim se označuje države med Vzhodno in Zahodno Evropo. Ni strogih fizičnih ločil, s katerimi bi območje enostavno določili, pač pa določitev temelji na skupni zgodovini v nasprotju z vzhodom, ki sta ga predstavljala Otomansko cesarstvo in Cesarska Rusija, in z zahodom, ki je bilo območje liberalne politike, inovacij s prekomorskih dežel in nenazadnje francoske revolucije.

Podnebje Srednje Evrope:

Sem spadajo vplivi oceanskega, celinskega, gorskega in ponekod na jugu celo sredozemskega podnebja.

Države Srednje Evrope:

Madžarska

Nemčija

Poljska

Slovaška

Švica

Slovenija

Češka

Avstrija

Lihtenštajn (tudi Liechtenstein)To vključuje alpske države in visegraško skupino.

Naravne enote Srednje Evrope so:

Panonska nižina in Vlaška nižina

Alpe in Karpati

Sredogorje s kotlinami

Nemško-Poljsko nižavjeTudi druge države ali deli njih so v preteklosti bili deli kraljestev Srednje Evrope, kot so Sveto rimsko cesarstvo, Habsburška monarhija in Republika obeh narodov. Te države so sledeče:

Belorusija

Litva

Romunija (Transilvanija (Sedmograška) in Banat)

Srbija (Vojvodina)

Ukrajina (Galicija)

Italija (Južna Tirolska)

Po drugi svetovni vojni so veliki deli Evrope, ki so bili po kulturi in zgodovini zahodni, prešli v vzhodni blok, kar je spodkopalo uporabo izraza Srednja Evropa, vendar se po padcu železne zavese in koncu hladne vojne ponovno uveljavlja.

Nekateri uporabljajo izraz Srednja Evropa predvsem za države, ki so bile nekoč vzhodno od železne zavese (od Madžarske do Poljske), saj želijo s tem izraziti njihovo kulturno »evropskost« pod nadvlado Sovjetske zveze; nekateri uporabljajo ta izraz celo za vse nekdanje komunistične evropske države v tem predelu, torej tudi za Slovenijo in Vzhodno Nemčijo. Vendar se tovrstno pojmovanje vse bolj opušča v prid originalnemu pomenu termina.

Predvsem nemški izraz Mitteleuropa se nanaša na vsa območja z izjemo Baltika, ki so bila pred prvo svetovno vojno pod nemškim kulturnim vplivom, vključno z današnjo Avstrijo in Nemčijo, kar se v večjem delu sklada z modernim poimenovanjem Srednje Evrope.

Pogosta šala pravi, da je Srednja Evropa tisti del celine, ki ga ima Zahodna Evropa za Vzhodno in Vzhodna Evropa za Zahodno.

Uganda

Republika Uganda je celinska država v vzhodni Srednji Afriki. Na jugovzhodu meji na Viktorijino jezero, na vzhodu na Kenijo, na severu na Sudan, na zahodu na Demokratično republiko Kongo, ter na jugozahodu na Ruando in Tanzanijo.

Ustavna monarhija

Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije). Mnoge sodobne monarhije imajo izvoljen parlament, ki ima več moči kot monarh; ta ima predvsem ceremonialno vlogo. V Združenem kraljestvu pa ima monarh še vedno precejšnje pristojnosti - monarh se mora strinjati s sprejetimi zakoni, drugače le-ti ne pridejo v veljavo - monarhu ni treba podpisati zakona, če tega ne želi in zakon ne pride v veljavo. V zadnjih 300 letih britanski monarhi niso ugovarjali volji parlamenta. Britanski monarh je tudi vrhovni povelnjik o

Oboroženih sil Združenega kraljestva. Britanski monarh izbere in imenuje ministrskega predsednika - izbere lahko kogar koli, čeprav je že dolgo v navadi, da izbere zmagovalca volitev, ker ima le-ta realno možnost za sestavo vlade.

Med današnjimi ustavnimi monarhijami so Avstralija, Bahrajn, Belgija, Belize, Danska, Japonska, Jordanija, Kambodža, Kanada, Lesoto, Luksemburg, Malezija, Maroko, Nizozemska, Norveška, Nova Zelandija, Španija, Švedska, Tajska, Vatikan in Združeno kraljestvo. Zadnja država, ki je spremenila svoj politični sistem iz absolutne monarhije v ustavno, je Butan (leta 2007).

Vatikan

Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno latinsko Status Civitatis Vaticanae, krajše Civitas Vaticana, uradno italijansko Stato della Città del Vaticano, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom. Po ureditvi je teokratična absolutnavolilna monarhija. Vatikan je uradno prebivališče papeža in ozemlje Svetega sedeža, ki z governatoratom predstavlja njegovo osrednjo oblast. Kot suverena država Vatikan zagotavlja papežu polno samostojnost in ga ščiti pred zunanjim političnim vplivom. Ime je dobil po griču Vatikanu na desnem bregu reke Tibere. V Vatikanu se nahaja najpomembnejša rimskokatoliška cerkev na svetu, bazilika svetega Petra, ki je eno najpomembnejših romarskih središč sveta.

Češka (zgodovinska dežela)

Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki je skupaj z Moravsko in delom Šlezije največji del današnje Češke republike. Češka zavzema dve tretjini zahodnega in srednjega dela današnjega državnega ozemlja.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.