Mezolitik

Mezolitik je zgodovinsko obdobje, ki se začne pred 10.000 leti s koncem ledene dobe. Obširni ledeniki so se stopili in danes pokrivajo le desetino kopnega, v času ledene dobe pa so prekrivali kar tretino zemeljske površine. Z umikom ledenikov, so se razširili gozdovi, izumrle pa so tudi nekatere ledenodobne živali, kot so mamuti, dlakavi nosorogi in jamski medvedi, ker se niso morali prilagoditi spremembam v naravi.

Tedanji ljudje so se naselili ob rekah in morjih, preživljali pa so se še vedno z lovom in nabiralništvom. Življenje ob rekah in morju je uveljavilo zlasti ribolov. Izpoplnili so harpuno, trnek in mrežo. Za ribolov so začeli uporabljati tudi vrše( košare), za prevoz po rekah pa čolne deblake oziroma drevake, ki so jih izdelali iz enega samega debla. Izdelalali pa so si tudi orodja v katera so si vstavili skrbno obdelana kremenca, ki jih imenujemo mikrolite. Pomembna mezolitska novost je udomačitev psa, ki jih je opozarjal na nevarnosti in jim pomagal pri lovu.

Triperiodni sistem
Holo-
cen
Zgodovinske dobe
Latenska doba   Proto-zgodovina
Halštatska doba
Železna doba
  Starejša  
Srednja
Mlajša
Bronasta doba
Neolitik Bakrena doba  
Starejši Pra-
zgodovina
Srednji
Mlajši
Mezolitik
Epipaleo- litik
Starejši
Srednji
Mlajši
Pleis-
tocen
Paleolitik Starejši
Srednji
Mlajši
Kamena doba

Pokop od Thèviec - Muzej Toulouse

Sépulture de Teviec Global
Sépulture de Teviec (5)
Sépulture de Teviec (2)
Téviec Crane Profil Droit II
10. tisočletje pr. n. št.

V desetem tisočletju pr. n. št. se je začela srednja kamena doba (mezolitik), ki je začetek obdobja holocena. Prebivalstvo je obsegalo nekaj, verjetno manj kot 5 milijonov ljudi, raztresenih po vseh kontinentih in živečih večinoma v lovsko-nabiralskih skupnostih. Prvi ljudje so prispeli tudi na otoke v Pacifiku.

V Rodovitnem polmesecu se je začelo razvijati poljedelstvo, vendar bo trajalo še vsaj 2000 let, da se bo razširilo. Neodvisno so na Japonskem in v Severni Afriki razvili lončarstvo in s tem verjetno tudi kuhanje. Končala se je Würmska poledenitev in začela se je medledena doba, ki traja še danes.

Aberystwyth

Aberystwyth (Mouth of the Ystwyth) je zgodovinsko trgovsko mesto, upravno središče in letovišče v Ceredigionu, Zahodni Wales, pogosto pogovorno znano kot Aber v bližini sotočja rek Ystwyth in Rheidol.

Od poznega 19. stoletja, ko je bila leta 1872 ustanovljena visoka šola, je bil Aberystwyth tudi glavno valižansko izobraževalno središče. Ob popisu prebivalstva leta 2001 je imelo mesto 15.935 prebivalcev [2], ob popisu 2011 se je zmanjšalo na 13.040. S predmestjem Llanbadarn Fawr ima 16.420 prebivalcev.

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost. Od drugih zgodovinskih ved jo loči predvsem način pridobivanja in preučevanja virov. Podobo preteklosti namreč gradi predvsem s preučevanjem materialnih virov, do katerih pride s pomočjo izkopavanj. Vendar pa so izkopavanja le drobec arheološke prakse.

Bonifacio

Bonifacio (korziško Bunifaziu) je naselje in občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud regije - otoka Korzike. Leta 2009 je naselje imelo 2.919 prebivalcev.

Bretanja

Glej tudi Bretanja (zgodovinska pokrajina) za zgodovinsko pokrajino.Bretanja (francosko Bretagne, bretonsko Breizh, gelsko Bertaèyn) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu. Njeno glavno mesto je Rennes.

Uradni jezik v Bretanji je francoščina, vendar se ponekod še uporablja bretonščina.

Bronasta doba

Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron. Sama doba je del trodobnega sistema prazgodovine - kovinske dobe. V nekaterih delih sveta jo nasledi neolitik, medtem ko v nekaterih sploh ni bila prisotna.

Za najzgodnejše civilizacije veljajo sumerska in mezopotamska ter Stari Egipt in Indska civilizacija.

Bronasto dobo ločimo na štiri večja obdobja: starejšo (22.-16. stoletje pr. n. št.), srednjo (druga polovica 16.-14. stoletje pr. n. št.), kulturo žarnih grobišč (konec 14.-10. stoletje pr. n. št.) in pozno bronasto dobo (10.-8. stoletje pr. n. št.).

Holocen

Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes. Holocen je del kvartarja. Poimenovanje izhaja iz grških besed ὅλος (holos, cel ali ves) in καινός (kainos, nov); pomeni torej »v celoti nedaven«. Enačimo ga z MIS 1 in ga lahko imamo za interglacial v sedanji ledeni dobi.

Holocen zajema tudi razvoj in učinke človeške vrste po vsem svetu, vključno z vso pisno zgodovino, razvoj velikih civilizacij in na splošno močan prehod v urbano življenje v sedanjosti. Človeški vplivi na sodobno dobo Zemlje in njenih ekosistemov je globalnega pomena za prihodnji razvoj živih bitij, vključno s približno sinhronimi litosfernimi dokazi ali nedavnimi atmosferskimi dokazi človeških vplivov. Glede na to je predlagan nov izraz, Antropocen in se uporablja neformalno, le za zelo zadnji del sodobne zgodovine in večji človekov vpliv, od epohe neolitske revolucije (okoli 12.000 let pred sedanjostjo).

Irska

Irska (Éire; uradno Republika Irska; irsko Poblacht na hÉireann) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Državno ustavno ime je Éire ali slovensko Irska. Republika Irska je uradni opis države (v tem članku se Irska nanaša na državo, če ni posebno označeno, da je mišljen otok).

Notranjost države sestavljajo širne planjave, porasle pretežno z bujnimi travniki in pašniki, zaradi česar je otok dobil ime »zeleni otok«. Gozdovi pokrivajo le 9,6 % površine države, kar je najmanj v Evropi, takoj za Islandijo z 0,3 %. Leta 2016 je Irska imela 4,75 milijona prebivalcev.

Kamena doba

Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena). Tako poimenovanje izhaja iz časa, ko je bil glavni cilj arheoloških izkopavanj prav iskanje artefaktov. Uporabljali so tudi les, kosti in druge materiale, a je bil med temi najbolj primeren ravno kamen, ker je bil najbolj odporen in preprost za uporabo. Čas obdobja zaradi pomanjkanja natančnih dokazov ni natančno določen.

Uporabo orodja, ki se je pri človeku prvič pojavila v tem obdobju, so znanstveniki dolgo smatrali za bistveno razliko med ljudmi in živalmi. Zadnja odkritja pa kažejo, da tudi šimpanzi uporabljajo podobne pripomočke, kot so jih uporabljali ljudje v paleolitik Pred kakšnimi pet tisoč leti je v naše kraje priromala prva kovina – baker. Ljudje so se ga naučili taliti in vlivati v kalupe. Tako so izdelovali sekire, motike in druge predmete. Ker je bil baker redek, pa tudi nekoliko premehak, je še vedno prevladovalo orodje in orožje iz kamna.

Ledena doba

Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.

V geološki zgodovini Zemlje je bilo več nihanj temperature. Najstarejša dobro dokumentirana poledenitev je huronska poledenitev, ki se je zgodila pred 2,1 milijarde let. Največja poledenitev v pretekli milijardi let se je zgodila pred 850 do 630 milijoni let (obdobje kriogen). Ledeni oklep je takrat segal do ekvatorja, Zemlja je bila kot ledena kepa.

V zadnjih petih milijonih let je bila temperatura najprej nekaj nad sedanjo temperaturo (do 2 °C, glej sliko), v zadnjih dveh milijonih let pa se v povprečju znižuje, s tem, da so nihanja razmeroma večja.

V zadnjem milijonu let so si nihaji temperature sledili s periodo okoli 100.000 let. Nihaji so žagasti s tem, da temperatura večinoma pod sedanjo ravnijo (do 8 °C), občasno pa hitro naraste do sedanje temperature. Nahajamo se v obdobju med ledenimi dobami.

Nihanje vsebnosti CO2 se skladajo z nihanji temperature. Možno je, da je človekova dejavnost s povečanjem emisij toplogrednih plinov, ki so se začeli že pred industrijsko dobo (množično gojenje riža) že vplivala na spremembo podnebja tako, da se ohladitev zamika. Tretji graf na sliki kaže povečano vsebnost prahu v zraku, kar je lahko posledica mrzlega, suhega podnebja.

V pogovornem smislu se ledena doba nanaša na hladnejša obdobja, v katerih so nastala obširne ledene površine na severnoameriški in evrazijski celini; v tem smislu se je zadnja ledena doba končala pred približno 10.000 leti.

Med zadnjo ledeno dobo je tretjino zemeljske kopnine prekrivala globoka plast ledu. Led je segal daleč na jug, kjer sta danes npr.London in Berlin, pri nas pa je takrat bohinjski ledenik obstal pred današnjo Radovljico.

Na temperaturo na Zemlji vpliva mnogo procesov. Nekateri vplivi so znani, lahko je pa tudi več neznanih vplivov. Dogajanja ne moremo podvojiti z laboratorijskim poskusom, zato je napovedovanje prihodnjega gibanja temperature negotovo.

Lombardija

Lombardija (v italijanskem izvirniku Lombardia [lombardìja], je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo. Meji na severu s Švico, na zahodu z deželo Piemont, na jugu z Emilijo - Romanjo in na vzhodu z Benečijo ter Trentinskim in Zgornjim Poadižjem. Deli se na dvanajst pokrajin: Bergamo (244 občin), Brescia (206 občin), Como (162 občin), Cremona (115 občin), Lecco (90 občin), Lodi (61 občin), Mantova (70 občin), Milano (189 občin), Monza in Brianza (popolnoma aktivna leta 2009) (50 občin), Pavia (190 občin), Sondrio (78 občin), Varese (141 občin).

Megalit

Megalit je velik kamen, ki je bil uporabljen za gradnjo strukture ali spomenika, bodisi sam ali skupaj z drugimi kamni. Beseda »megalitsko« opisuje strukture iz takšnih velikih kamnov, ki so sestavljene brez uporabe malte ali betona, kot tudi predstavljajo obdobje prazgodovine, značilno za take konstrukcije. Za kasnejša obdobja je bolj primeren izraz monolit.

Beseda megalit izhaja iz starogrške besede μέγας ali Megas (kar pomeni "velik") in λίθος ali lithos (kar pomeni "kamen"). Megalit označuje tudi elemente, sestavljene iz klesanega kamna v določenih oblikah za posebne namene. Izraz je bil uporabljen za opis zgradbe, ki so jih ljudje zgradili v mnogih delih sveta, v različnih obdobjih. Različno veliki kamni so videti kot megaliti, a najbolj poznani megaliti niso nagrobni. Izgradnja teh objektov je potekala predvsem v neolitiku (čeprav so znani tudi mezolitski primeri) in se nadaljevala v bakreni in bronasti dobi.

Neolitik

Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe. Obdobje neolitika sledi končnim holocenskim epipaleolitskim obdobjem in se začne s pojavom kmetovanja, ki je povzročilo neolitsko revolucijo in se, odvisno od geografskega območja, konča z razširjenjem kovinskih orodij v bakreni dobi (halkolitik) ali bronasti dobi ali pa se razvije neposredno v železno dobo.

V tem času so nastajala stalna bivališča ob rekah, morjih (kažuni, zemljanke, kolišča). Ob koncu ledene dobe je nastopila otoplitev in izumrle so mnoge ledenodobne živali. Začeli so uporabljati prva prevozna sredstva - čoln drevak. Ljudje so se začeli deliti na poljedelce (značilna orodja iz mlajše kamene dobe so motika, ralo, srp, ...) in živinorejce. Zaradi večje varnosti so se ljudje začeli združevati v skupnosti - rod, rodovna skupnost, pleme. Začel se je tudi razvoj obrti: lončarstvo, tkalstvo, pletkarstvo, krznarstvo/usnjarstvo, izdelovanje nakita,... začeli so se ukvarjati s poljedelstvom.Tu spoznamo motično poljedelstvo ali požigalništvo.Ker zemlje niso gnojili so se morali vsakih nekaj let zaradi izrabljene zemlje odseliti to poimenujemo selitveno poljedelstvo. leta 5000 pr.n.št. začnejo polja in njive namakat. sadili so žito in stročnice (grah bob lečo...)...

Periodizacija zgodovine

Periodizacija zgodovine pomeni delitev zgodovinskega dogajanja v posamezna zgodovinska obdobja. Zgodovinarji so kot prehode iz enega v drugo obdobje določili zgodovinske dogodke.

Prazgodovina

Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te. Začne se pred približno dvema milijonoma let oz. s pojavom človeka in se konča okoli leta 3500 pr. n. št. z nastankom prvih visokih civilizacij, s čemer se začne stari vek.

Prazgodovinska umetnost

V zgodovini umetnosti je prazgodovinska umetnost vsa umetnost proizvedena v času pred odkritjem pisave, v času prazgodovinskih kultur, ki se začnejo nekje v zelo pozni geološki zgodovini in se na splošno nadaljujejo, dokler kultura bodisi ne razvije pisave ali druge metode vodenja evidenc ali ne naredi pomembnega stika z drugo kulturo, ki ima ali naredi nekaj evidenc o velikih zgodovinskih dogodkih. Na tej točki se začne umetnost visokih kultur. Končni datum se močno razlikuje med različnimi deli sveta.

Najzgodnejši človeški artefakti, ki kažejo izdelavo z umetniškim namenom, so predmet razprav; jasno je, da ga je pred 40.000 leti obstajala takšna vrsta izdelave v paleolitski dobi, vendar obstajajo tudi dokazi o umetniški dejavnosti, ki sega daleč nazaj, kot so izdelki Homo Erectusa pred 500.000 leti. Od mlajšega paleolitika skozi mezolitik, so prevladovale jamske poslikave in prenosna umetnost, kot so figurice in kroglice, z dekorativno oblikovanimi izdelki na nekaterih uporabnih predmetih. Iz neolitika so dokazi o zgodnjem lončarstvu, kot tudi kiparstvo in gradnja megalitov. Zgodnja umetnost kamene dobe se je tudi prvič pojavila v neolitiku. Pojav kovin v bronasti dobi je prinesel dodatne medije za uporabo pri izdelavi umetniških izdelkov, več slogovnih raznolikosti in oblikovanje predmetov, ki niso imeli nobene očitne funkcije, razen umetnosti. Razvijejo se nekatera področja obrtnikov, razred ljudi, ki so specializirani za proizvodnjo umetnosti, kot tudi zgodnji sistemi pisanja. Z železno dobo so se pojavile civilizacije s pisavo od starega Egipta do antične Kitajske.

Veliko domorodnih ljudstev iz celega sveta še naprej ideluje umetniška dela, ki se razlikujejo glede na njihovo geografsko območje in kulturo, dokler raziskovanja in trgovina niso k njim prinesla metod vodenja evidenc. Nekatere kulture, predvsem Majevska civilizacija, so neodvisno razvili pisavo v času, ko so cvetela, in ki se je kasneje izgubila. Te kulture lahko razvrstimo kot prazgodovinske, še posebej, če njihova pisava ni bila dešifrirana.

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost. Preko umetniških del človek po navadi izraža svoja čustva in svoje dojemanje okolice, odnos do sveta.

Človek, ki se ukvarja z umetnostjo, je umetnik.

Zgodovina umetnosti

Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti. Umetnostna zgodovina pa je humanistična veda, ki z raziskovanjem okoliščin nastanka, vsebine in oblike pojasnjuje razvoj likovne umetnosti.

Zgodovina umetnosti je tudi zgodovina katerihkoli vizualnih izdelkov, ki jih je izdelal človek in jih uporabljal za estetske ali komunikacijske namene, izražanje idej, čustev ali, na splošno, pogled na svet.

Zgodovina umetnosti proučuje: arhitekturo, kiparstvo, glasbo, slikarstvo, literaturo, gledališče, ples, film, fotografijo, oblikovanje in grafične umetnosti. Poleg starih oblik umetniškega izražanja, kot so moda in gastronomija, so novi načini izražanja, ki se štejejo kot umetnost: video, računalniška umetnost, performans, oglaševanje, animacija, televizija in videoigre.

Železna doba

Železna doba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.

Je zadnja doba triperiodnega sistema kovinskih dob, ki razdeljuje prazgodovinske družbe glede na uporabo različnih rudnih bogastev. Nekatere družbe so postopoma napredovale do železne dobe preko bakrene in bronaste dobe, medtem ko so nekatere napredovale neposredno iz kamene dobe.

Opredelitev železne dobe se razlikuje po posameznih regijah ter državah.

Na prostoru današnje Slovenije zajema železna doba 1. tisočletje pr. n. št.

Čas od 1000 pr. n. št. do 300 pr. n. št. imenujemo starejša železna doba, čas od 300 pr. n. št. do rimske zasedbe naših krajev proti koncu 1. stoletja pr. n. št. pa mlajša železna doba ali latenska doba.

Najzgodnejši železni predmeti se pojavijo že v kontekstih predhodne pozne bronaste dobe. Predvsem na grobiščih zahodne Slovenije (notranjska in svetolucijska skupina starejše železne dobe - Škocjan, Tolmin...) se že v 10. stoletju pr. n. št. kot pridatek pojavijo železni predmeti, ki nakazujejo kulturne kontakte z mediteranskimi kulturami Apeninskega polotoka in Egeje.

V osrednji in vzhodni Sloveniji se v teku 9. stoletja pr. n. št. kot pridatek v grobovih pojavijo nakitni predmeti iz železa (predvsem sponke za oblačila - fibule), ki nakazujejo drugačne kulturne povezave, z Balkanom in Panonijo.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.