Laguna

Laguna je razmeroma plitva vodna površina z morsko vodo ali somornico, delno ali popolnoma ločena od morja z nasipom, koralnim grebenom ali podobno strukturo. Izraz izhaja iz latinske besede lacuna (dobesedno »prazen prostor«) in se je sprva nanašal na Beneško laguno. Laguni, v katero se izliva reka, pravimo tudi estuar.

V Latinski Ameriki izraz laguna pomeni jezero in je pogosto del toponima za neko jezero (npr. Laguna Catemaco v Mehiki).

Kara-Bogaz Gol from space, September 1995
Laguna Kara bogaz gol v Turkmeniji
Atol

Atol (beseda izhaja iz malajščine, angleško atol) je koralni otok plitvo obročaste oblike z laguno v sredini. Je obročast koralni greben, ki ga oblikujejo korale, ki zrastejo na vulkanskem otoku v tropskih morjih, predvsem v Tihem in Indijskem oceanu. Atol nastane, ko manjši otoček, večinoma vulkanskega nastanka počasi tone pod morsko gladino, koralne kolonije okrog ugrezajočega otoka pa hkrati rastejo. Najprej nastane obrežni koralni greben, nato pregradni greben in končno atolni otok. Atoli imajo obliko prstana ali polkroga, na sredini je plitev zaliv - laguna. Večji atoli so naseljeni, vendar nimajo lastnih izvirov sladke vode, zato so prebivalci odvisni od deževnice. Marshallovi otoki imajo veliko atolov.

Benetke

Benétke (italijansko Venezia [venècja], beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto). Svetovno znano obmorsko mesto kanalov in mostov se razteza prek številnih majhnih otokov v močvirni morski plitvini (laguni) na zahodni obali severnega dela Jadranskega morja. Laguna obsega obalo od ustja rek Pada na jugu in Piave na severu. Mesto šteje okoli 318.000 prebivalcev.

Beneška laguna

Beneška laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Venezia [lagùna di venècja] ali Laguna Veneta [lagùna vèneta]), je laguna v Jadranskem morju, vzhodno od mesta Benetke. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Venezia).

Skupna površina lagune je 550 km², od katerih je 8 % kopnega (mesto Benetke in ostali manjši otoki), 11 % je globokega morja (kanali, po katerih se razvija ladijski promet), več kot 80 % pa so slana močvirja.

Buel del Lovo

Otok Buel del Lovo [buèl del lòvo]), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju, nasproti beneškega aerodroma Tessera. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke).

Ime, ki v beneščini pomeni volkovo črevo, je treba verjetno pripisati zapleteni poti, po kateri se edino lahko pripluje do otoka. Prav zaradi težkega dostopa do njegovih obal je bil otok že v starih časih pomembna strateška točka in zato vedno naseljen z vojaki. V osemnajstem stoletju je Beneška republika zgradila na njem utrdbo, eno od osmih v laguni, imenovano Batteria San Marco, ki je služila svojemu namenu vse do prve svetovne vojne. Pozneje, v šestdesetih letih preteklega stoletja, je bila v zgradbo nameščena tovarna za konzerviranje rib, toda zaradi odročne lege otoka so bili prevozni stroški previsoki in tovarna je že po par letih zaprla. Leta 1990 je prišel otok v zasebno last in zgradbe so bile preurejene v stanovanje.

Campalto (otok)

Otok Campalto [kampàlto]), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Ime je dobil po bližnjem istoimenskem naselju na kopnem. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke).

V osemnajstem stoletju je Beneška republika zgradila na njem utrdbo, eno od osmih v laguni, ki je služila svojemu namenu vse do druge svetovne vojne, ko je bila na njem nameščena protiletalska postojanka. V šestdesetih letih preteklega stoletja je bil otok odlagališče odpadnega materiala iz muranskih steklarn, kar je znatno povečalo njegovo površino. Pozneje, v devetdesetih letih, je bila ta dejavnost prepovedana in nove obale so bile utrjene. Zgrajen je bil tudi manjši pomol in pristan za manjša plovila. Danes je priljubljena izletniška točka za kajake in jadrnice. Do nedavnega je bil otok pod državno zaščito, sedaj pa je prevzela njegovo upravo občina Venezia.

Carbonera (otok)

Otok Carbonera [karbonèra] je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke).

V osemnajstem stoletju je Beneška republika zgradila na njem utrdbo, eno od osmih v laguni. Po zatonu Beneške republike je otok prišel v last najprej Avstrijcem, nato Italijanom, ki so na njem opremili radio-telegrafsko postajo. Po drugi svetovni vojni so otok odkupili privatniki, ki so na njem sezidali manjšo vilo in ga kmalu prodali nemškemu magnatu. Ta je dal zgradbe povečati in bogato opremiti; sezidal je celo bazen in manjše pristanišče. Toda po njegovi smrti je bil otok zapuščen, zgradbe so razpadle in bazen je postal odlagališče potopljenih in zavrženih čolnov.

Crevan

Otok Crevan [krevàn], je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju, na jugu buranskega močvirja. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke).

V začetku devetnajstega stoletja so Avstrijci zgradili na njem utrdbo, ki naj bi nadzorovala dostop v laguno iz jugovzhoda. Po prvi svetovni vojni je prišel otok v zasebno last in zgradba je bila prezidana v stanovanjsko vilo, zemljišča pa so bila urejena v vrtove. Zadnji lastnik je bil podjetnik in politik Giorgio Panto, ki je leta 2006 prav blizu otoka strmoglavil z osebnim helikopterjem. Po njegovi smrti je ostal otok nenaseljen.

Fisolo

Otok Fisolo [fìzolo] ali Forte di Sotto [fòrte di sòto], je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke).

V osemnajstem stoletju je Beneška republika zgradila na njem utrdbo, najjužnejšo od osmih v laguni, zato tudi ime Forte di Sotto, ki pomeni spodnja utrdba. O teh prvotnih zgradbah že davno ni več sledu, danes so vidne le še ruševine bunkerjev, ki so bili tu zgrajeni v drugi svetovni vojni. Ko je pozneje otok prišel v zasebno last, so bila vsa obrežja utrjena s ploščami iz istrskega kamna, kakor je bilo v navadi pod Beneško republiko..

Isola dei Laghi

Otok Isola dei Laghi [ìzola dei làgi] (= otok z jezeri), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju, zelo blizu otoka Mazzorbetto, od katerega ga loči le ozek kanal. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke).

Otok je nastal šele v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja in je bil vključen v zemljevide samo proti koncu stoletja. Gre dejansko za večjo močvirnato bareno, ki je bila v šestdesetih in sedemdesetih letih utrjena z nanosom blata iz prečiščenih kanalov. Od leta 1990 dalje so začele nekatere naravovarstvene organizacije ustvarjati na njem pomološke vrtove, ki bodo po predvidevanjih del bodočega agrarnega parka v sklopu Lagunskega parka.

La Cura

Otok La Cura [la kura]), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke).

Od sedmega do šestnajstega stoletja je bil otok del mesta Costanziaco, ki je bilo zapuščeno zaradi pogrezanja. Pred pogrezom je bila večina stavb porušena in material je bil odpeljan ter ponovno uporabljen za gradnje na drugih otokih. Vendar je kljub temu ostalo veliko prič o bivšem mestu, zato je danes otok La Cura važno zgodovinsko nahajališče.

Razen obdobnih raziskovalcev in študentov je otok neobljuden.

Laguna (meglica)

Laguna (znana tude kot Messier 8 in NGC 6532) je orjaško področje H II v ozvezdju Strelec. Laguno je odkril Giovanni Hodierna pred letom 1654 in je ena od samo dveh meglic, v katerih poteka rojevanje zvezd in so šibko vidne s prostim očesom s srednjih severnih širin. Z daljnogledom je vidna kot razločen oval z očitnim jedrom. Šibka kopica se prav tako pojavi pred njo.

Lido di Venezia

Otok Lido di Venezia [lido di venècja] ali samo Lido je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Čeprav otok nima kopne povezave z obalo, je sestavni del občine Venezia.

Mazzorbetto

Otok Mazzorbetto [macorbèto]), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju,. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke).

Otok Mazzorbetto leži severno od otoka Mazzorbo, od katerega ga loči le 60 metrov širok istoimenski kanal. Čeprav ime pomeni "mali Mazzorbo", je otok v resnici precej večji od Mazzorba, ker se je v teku stoletij slednji v dobri meri pogreznil in je bil poplavljen, medtem ko se je "ta mali".še širil in pridobival ozemlje na severni strani.

Na otoku so vidne ruševine raznih poslopij, med drugim tudi vojašnice, ki so jo bili začeli graditi Francozi še leta 1807 in je pozneje služila Avstrijcem. Ostalo površino pokrivajo vrtovi in njivice. Prebivalstvo sestoji iz ene same družine in iz občasne prisotnosti skavtov, ki imajo tu enega od svojih sedežev.

Motociklistična Velika nagrada ZDA

Motociklistična Velika nagrada ZDA je nekdanja motociklistična dirka svetovnega prvenstva, ki je potekala od sezone 1964 do sezone 2013.

Murano

Otok Murano [muràno]), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke).

Kakor ostali večji otoki v laguni, je Murano dejansko skupina več manjših otokov. V tem primeru jih je sedem, od katerih dva umetna, ki so povezani z več mostovi preko vmesnih kanalov. Površina je popolnoma poseljena, kar postavlja Murano med najgosteje naseljene kraje v laguni.

Med zgradbami izstopa več starinskih palač še iz dobe Beneške republike, na primer palača Giustinian, v kateri ima sedež Steklarski muzej, in občinska palača. V osemnajstem stoletju je bilo na otoku vsega osemnajst cerkva, a po Napoleonovem ukazu jih je bila večina porušena in so ostale do danes le tri, med katerimi bazilika iz sedmega stoletja.

Pellestrina

Otok Pellestrina [pelestrìna]), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke).

Seznam španskih botanikov

Seznam španskih botanikov.

Strunjan

Strunjan ( izgovorjava ) (italijansko: Strugnano) je razloženo obalno naselje med Izolo in Piranom v Občini Piran.

Naselje se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.

Velika nagrada Pacifika

Velika nagrada Pacifika je bila dirka svetovnega prvenstva Formule 1 med sezonama 1994 in 1995 na Japonskem. Obe dirki je dobil Nemec Michael Schumacher z Benettonom.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.