Kultura

Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen. Različne definicije »kulture« odražajo različne teoretične osnove za razumevanje oziroma merila za vrednotenje človeške dejavnosti.

V najširšem pomenu označuje izraz kultura vse produkte posameznika, skupine ali družbe inteligentnih bitij. Sem spadajo tehnika, umetnost, znanost kot tudi moralni sistemi in značilna vedenja in navade izbranih inteligentnih entitet. Ožje pa ima izraz natančnejše pomene na različnih področjih človeške dejavnosti.

Različne človeške družbe imajo različne kulture, osebna kultura posameznika pa se lahko razlikuje od kulture drugega, zato so pomembne tudi hrambe obče človeške izkušnje, takoimenovana dediščina civilizacije, kjer se hrani tako preteklost kot ohranja izkušnjo obče človečnosti, v tem smislu je pomembna tudi narava mitologije.

Antropologi se z izrazom kultura najpogosteje sklicujejo na univerzalno človeško sposobnost simboličnega razvrščanja, kodificiranja in sporočanja izkušenj. To sposobnost so dolgo imeli za opredeljujočo lastnost človeka. Vendar pa so primatologi, kot je Jane Goodall, elemente kulture razpoznali tudi pri človekovih najbližjih sorodnikih v živalskem kraljestvu.[1]. Za kulturo lahko rečemo tudi, da je »način človekovega življenja v skladu s prepričanji, jezikom, zgodovino ali načinom oblačenja.« 

Kultura se deli na več različnih dejavnikov:

Kultura za mlade

Skupnost ponuja različne vsebine namenjene predvsem mladim poslušalcem oziroma njihovim staršem, ko želijo animirati otroke. Tako obstajajo ljudske pesmi, uspavanke, pravljice, igrače, igre, preizkušnje, namenjene predvsem podoživljanju, vživljanju in razmišljanju tako otrok kot odraslih. Kultura za mlade postaja razširjena tako na risanke, risane filme, fantazijo, stripe, razvija se celo kultura za mlade, ki je v resnici namenjena odraslim, ki ne želijo povsem odrasti.

V osnovi je kultura za mlade nastala kot podaljšana priprava za mlade, da se ne zgubijo kot odrasli. Otroke tako seznanjajo s spoznanji o pravičnosti, kulturi, znanstvenimi odkritji in odgovornostjo, ki jo bodo kasneje sprejeli.

Kultura za odrasle

Obstaja cel niz kulturnih izdelkov in zapuščine namenjene predvsem treznemu preudarku bralca, gledalca ali drugega uporabnika kulture. Tako obstaja niz ustanov namenjenih odraslim gledalcem in odraslim vsebinam, ki lahko tako trezno premišljujejo o življenju. Tu spada tudi večina muzejskih, gospodarskih in sejemskih dejavnosti.

Z obstojem množičnih občil se je kultura za odrasle mnogokrat zrasla s popkulturo. Kultura za odrasle je praviloma namenjena že zrelemu odgovornemu posamezniku, zahteva tehtno preučitev snovi, morebiti tudi podučenost o samem delu, lahko pa je tovrsten poduk ponujen ob samem delu za gledalca. Praviloma pod kulturo za odrasle štejejo prireditve nacionalnih kulturnih ustanov. Kultura za odrasle ni nujno resna, a zahteva zahtevno obravnavo tematike.

Množična kultura ali popkultura

Gre za kulturo namenjeno najširšem občinstvu za simbolično ceno. Izraz je namenjen televizijskim produkcijam, kino, videoprodukcijam in gledališču, pa tudi večini globalno dostopne glasbene produkcije in izrazju namenjenem mednarodnem občinstvu vseh generacij, ki bi se želeli družiti. S svetovnim spletom je kultura postala še izrazito bolj popkulturna, zaradi tržnih zakonitosti pa je praviloma namenjena mlademu občinstvu, ki ga še podpirajo starši. Pod množično kulturo spadajo tudi občila, množične prireditve, glasbena tekmovanja, glasbeni festivali, karneval...

Bibbia di Matia Corvino - Plut.15.17 f1v

Biblija Matije Korvina

Ljubljanska Opera 3

Ljubljanska Opera

Otroci lovijo bankovce v kanalu na Grajskem trgu 1958

Otroci lovijo bankovce v kanalu na Grajskem trgu 1958

Narodni muzej Slovenije - muze na stopnišču (Veit Königer, 18. stol.) (1)

Narodni muzej Slovenije - muze na stopnišču (Veit Königer, 18. stol.)

Ephesos amphitheatre

Amfiteater Efesos

Frankfurter Buchmesse 2006, inner court

Frankfurt za časa knjižnega sejma 2006

Ivan Grohar - Portrait of France Preseren

Ivan Grohar - Portret France Prešeren

Fran Milčinski here-was-born plaque

Fran Milčinski in kamnit napis o rojstvu in hkrati zapis o pomembnem društvu

Fan on highest hill in slovenia

Nogometni navijač na vrhu gore Triglav praznuje športni dosežek

Carnivale Ferris Wheel Original

Karnivalno kolo

Sveti Miklavž

Sveti Miklavž

Kultura po izvoru, torej ljudska kultura ali folklora, meščanska kultura, visoka kultura

Razdelitev je namenjena ločevanju med kulturo, ki ohranja ljudsko izročilo, kulturo, ki je namenjena trgu, javnosti in deluje le zaradi sponzorjev, in kulturo, ki je v celoti podrejena zaposlovanju najbolj veščih profesionalnih izvajalcev in izbira vsebine, ki so štejejo za brezčasne ali pa zaradi same težavnosti zastavljene izvedbe potrebujejo takšne izvajalce.

Ljubiteljska kultura in profesionalna kultura

Gre predvsem za razlikovanje med umetniki, ki delujejo amatersko in za svoje veselje, ter za to posebej izobraženih in izučenih. Razlikovanje ni vedno jasno, praviloma se delijo kulturi glede na usposobljenost in poglobljenost v snov. Nekatere tehnologije, veščine in materiali pri ljubiteljski kulturi niso dostopne.

Športna kultura

Nekatere kulture so namenjene manjšim skupinam, imenujejo jih tako subkulture, saj ohranjajo izročila in izkušnje namenjene le za manjšo število uporabnikov. Ena pomembnejših je športna kultura, namenjena tekmovanju in spodbujanju tekmovalcev v športu. Tu spadajo tako izročila o goljufanju, fairplayu, etiki treninga, resnost pri pristopu do tekmovanja, pravila tekmovanja, prizadevanju za kvalitetno delo. A tu spadajo tudi zbirateljska kultura, hip-hop kultura, kolegialna kultura, akademska kultura,..

Karnevalska kultura

Tudi tu gre za subkulturo z daljšo tradicijo, gre za kulturo potovanja, iskanja pozornosti, učenja, igre, ponižnosti in navezovanja stikov. Večina predstavnikov se predstavo nauči do popolnosti, nato pa se le izjemoma nastop spremeni in se večinoma prenaša iz roda v rod kot trening, oskrba, in fizikalna sila. Praviloma zaprta kultura s svojim posebnim besediščem, polkriminalno etiko in rodovno solidarnostno ureditvijo.

Zgodovinska kultura

Kultura doživlja zelo raznolike spremembe tako v idejah, filozofiji, prizadevanju in izrazju. Tako postane pomemben del preučevanje same preteklosti iste kulture. Tako se ugotavlja družinske razmere v srednjem veku, starem Rimu, 18.stoletju, preučuje njihove vire kulture, od tedanjih legend, pravljic, mitologije, keramike, iger, gledališča, športa, tehnologij.

Kultura dediščine

Muzeji so najbolj vidni predstavniki kulture, kjer se predstavlja dediščina. Praviloma se razlikuje kultura dediščine od zgodovinske kulture zaradi množice muzejev, ki predstavlja le lokalno zgodovino, so pa tudi muzeji, ki želijo prikazati bolj obsežno zgodovino in tako prikazati pomembne zapuščine človeštva ali pomembnejšega civilizacijskega dogodka.

Kultura dediščine pa se mnogokrat prepleta tudi z običajno kulturo oziroma običajnim vedenjem. Tako govorimo o pravni kulturi, kulturi vedenja, narodni kulturi, nacionalni državni kulturi, kulturi izobraževanja, kulturi podjetništva, kulturi komunikacije, kulturi kuhanja, kulturi strežbe..

Opombe

  1. Goodall, J. 1986. The Chimpanzees of Gombe: Patterns of Behavior.

Zunanje povezave

V angleščini:
Antika

Antika je pojem, ki označuje daljše obdobje kulturne zgodovine okrog Sredozemskega morja. Vključuje civilizaciji stare Grčije in Rimskega imperija, družbi, ki sta najbolj vplivali na razvoj Evrope, Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Po navadi se začetek antične dobe umešča med najzgodnejše Homerjeve pesmi (8. stoletje pr.n.št.), skozi vzpon krščanstva in propad Rimskega imperija (5. stoletje), konča pa se z začetkom zgodnjega srednjega veka (7. do 11. stoletje). Antična doba ima pogosto idealizirano podobo med ljudmi, Edgar Allan Poe pa obdobje označi z besedami "slava Grčije in veličina Rima!".

Kultura stare Grčije, skupaj z nekaterimi vplivi iz Orienta, je prevladovala skozi antično dobo kot temelj umetnosti, filozofije, družbe in izobraževanja. Rimljani so te ideale ohranili in posnemali. Grško-rimska kultura je tako temelj sodobnega jezikoslovja, politike, izobraževalnih sistemov, filozofije, znanosti, umetnosti in arhitekture. V 14. stoletju so se ideali antične Grčije in Rima znova rodile v dobi renesanse ter v dobi neoklasicizma v 18. in 19. stoletju.

Biblioteca Nacional de España

Biblioteca Nacional de España (Narodna knjižnica Španije) je glavna javna knjižnica, največja v Španiji in ena izmed največjih knjižnic na svetu. Nahaja se v Madridu.

Bolgarščina

Bolgárščina (български език) je južnoslovanski jezik, ki ga govorijo Bolgari, predvsem v Bolgariji.

Bolgarščina je skupaj z makedonščino, romunščino, albanščino in nekaterimi narečji srbščine povezana v t. i. balkansko jezikovno zvezo. Zato ima nekatere jezikovne značilnosti, ki niso tipične za ostale slovanske jezike, med drugim določno obliko samostalnikov in pridevnikov, ki je tvorjena s sufiksiranim določnim členom: nedoločno žena - določno ženata, kjer ima končnica -ta podoben pomen kot člen -en/-et v danskem primeru kvinde - kvinden (žena).

Bolgarska pisava je cirilica. Abeceda je pravzaprav enaka ruski, le da je brez ruskih črk ë (jo), э (e) in ы(y). Vsak nabor znakov, ki je primeren za zapis ruščine, je torej primeren tudi za zapis bolgarščine. S pravopisno reformo leta 1945 sta bili iz bolgarske cirilice umaknjeni črki jat (Ѣ, ѣ) in veliki jus (Ѫ, ѫ).

V marsikaterem tujem viru črke 'ь' (tanki jer) sploh ne navajajo. Ta črka kljub vsemu obstaja in lahko stoji le med soglasnikom in črko 'о' ter mehča soglasnik.

Brazilija

Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki. Širi se prek ogromnega področja med Andi na zahodu in Atlantikom na vzhodu, meji pa na Urugvaj, Argentino, Paragvaj in Bolivijo na jugu, Peru in Kolumbijo na zahodu, Venezuelo, ter Gvajano, Surinam in Francosko Gvajano na severu. Brazilija je dobila ime po bražiljki (Caesalpinia brasiliensis), krajevnem listnatem drevesu, ki daje les za rdeče barvilo, v njej pa najdemo tako ekstenzivno kmetijska področja kot deževne pragozdove.

Glasba

Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov. Pogosto je označen kot umetnost, oblika zabave ali nasprotje govora oziroma hrupa.

V grobem poznamo tri skupine definicij glasbe: prva označuje glasbo kot od okolja neodvisno, na primer »urejeno in oblikovano zaporedje tonov, zvenov in šumov«, druga kot pojem, odvisen od družbenega dojemanja nje same, tretja pa kot platonični ideal, ki ne izvira iz specifičnih dejavnikov, ampak iz višje resnice. Glasba je praviloma sestavljena s petja, inštrumenta, oponašanja zvokov ali ritma.

Glasba je sprva bila medij, s katerim so olajšali pesnikov in pripovedovalcem ohranjanje tradicij in poetiko izročila prenašali otrokov na interaktiven način. Iz podobnih razlogov se hrani ljudske pesmi in izročila skozi petje in ples. Že antični Grki preučujejo tudi akustiko in glasbo z njihovo matematično vsebino, kar ostaja pomembno vezivo med umetnostjo in znanostjo. Glasbena teorija je izrazito napredovala v novem veku, ko se z iskanjem harmonij tako med glasovi kot inštrumenti, pa tudi vedno bolj rastočega orkestra kot operne zasedbe. Ob vedno bolj trdni glasbeni teoriji in znanju o petju, ritmih in vedno bolj jedrnati trgu namenjeni glasbi se glasba izrazito prilagaja okusu množic in trendom.

Glasbo ustvarjajo skladatelji, poustvarjajo pa glasbeniki. Ti jo izvabljajo iz glasbil, ustvarjajo z lastnim glasom ali pa glasbo elektronska glasbila proizvajajo glede na postavljena pravila. Glasba lahko nastane tudi kot mešanje obstoječih glasbenih del, kot to počnejo DJ-ji in elektronski umetniki z raznimi vzorčevalniki (samplerji). Zvok nastane ob tresenju(nihanju)prožnega telesa. Če so tresljaji enakomerni,nastanejo zvoki z določljivo višino; imenujemo jih toni. Če so pa tresljaji neenakomerni,nastanejo zvoki z nedoločljivo tonsko višino; imenujemo jih šumi.

Glasba se po nekaterih definicijah od nekega naključnega zaporedja not loči po svoji premišljenosti: note so ritmično razporejene in urejene v melodijo, ki je podprta s harmonijami. Praviloma je všečna človeškemu ušesu.

Zaradi širokih možnosti dojemanja glasbe jo lahko preučujemo na veliko načinov: s študijem akustike, glasbene teorije, učenjem instrumenta oz. solopetja, muzikologije, etnomuzikologije ali glasbene zgodovine.

Glasbilo, inštrument glasbe, je predloženo glasbeniku, ki ima z notnim zapisov označeno glasbo, ki jo interpretira po označbah skladatelja, delno pa po navodilih dirigenta ali po svoji volji. Tako izvedena glasba se ocenjuje, doživlja, predvsem pa je namenjena ušesom kot umetniški presežek.

Zaradi vpetosti glasbe v siceršnji razvoj glasbene teorije je klasična glasba pomemben del glasbenega izobraževanja. A že v tedanjem času so poznali bolj ekonomične rešitve tako nastopanja kot uprizarjanja takšne glasbe. Predvsem komorna glasba z poenostavljeno glasbeno zasedbo ali uvedba klavirja, ki bi nadomeščal harmonije, so omogočali glasbene užitke brez nenehnega plačevanja vrhunskih interpretov. Z nastopom opere, kjer se glasba močno poveže z gledališko tradicijo, ki je imela ves čas še močnejše sledilce, postane glasbenik vedno bolj tudi zvezda. Po prvi svetovni vojni glasba postane še bolj povezana s spektaklom radia, po drugi svetovni vojni ob še bolj razširjeni medijski pokrajini pa kultura upora s rock'n'rollom postane izrazito povezana z nastopanjem mladih skupin z omejenim številom glasbil, ni nujno dobrim znanjem glasbe, a svežimi idejami in karizmo. Glasbene smeri so šle tako predvsem v raznolikost in enakovrednost, kar je glasbo napravilo predvsem kot kulturno bogastvo.

Hrana

Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast. Zaužite snovi se v procesu prebave pretvorijo v obliko, ki jo lahko asimilirajo in uporabijo celice, neprebavljivi ostanki pa se izločijo.

Običajno govorimo o hrani s stališča človeka, kateremu predstavlja osnovno potrebo. Skozi zgodovino si je človek zagotavljal hrano z lovom in nabiralništvom, zadnjih 10.000 let pa predvsem z načrtnim gojenjem (kmetijstvom). Zdaj je večina prehranske energije, ki jo zaužije človeštvo, produkt prehrambene industrije, ki izvaja različne postopke umetnega spreminjanja živil.

V osnovi je človeška hrana običajno živalskega ali rastlinskega izvora.

Živila rastlinskega izvora so: žita, stročnice, gomoljnice, ...

Živila živalskega izvora so: ribe, perutnina, udomačene živali, divjačina, ...

Drugo: voda, minerali, kovine v sledeh in v toplih ter vročih krajih sol.

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji. Standardna italijanščina temelji na florentinski govorici. Ima tudi dvojne (ali dolge) soglasnike kot latinščina (za razliko od večine sodobnih romanskih jezikov). Kot pri drugih romanskih jezikih, razen francoskega, je naglasno mesto v besedi lahko različno, običajno je na predzadnjem zlogu, če zadnji zlog nima akcenta.

Italijanščina je uradni jezik v Italiji in San Marinu, ter v švicarskih kantonih Ticino in Graubünden (it. Grigioni). Italijanščina je poleg latinščine drugi uradni jezik v Vatikanu, poleg slovenščine pa na slovenskih obalnem področju občin Koper, Izola in Piran, ter na Hrvaškem v Istri, kjer prav tako živi italijanska manjšina. Na Korziki govorijo narečje, ki je sorodno z italijanskimi narečji v bližnji Toskani. Kot pogovorni jezik je zelo razširjena med potomci izseljencev v Luksemburgu, ZDA, Argentini in Avstraliji, govorijo pa jo tudi na Italiji bližnji Malti in v Albaniji. Mnogo manj jo govorijo v bivših afriških kolonijah Italije, kot so Somalija, Libija in Eritreja.

Književnost

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnik, pisma, spomini, pridiga, molitev itd.

Književnost poznajo različna ljudstva, združbe, filozofske šole ali zgodovinske dobe. V splošnem velja, da je književnost nekega ljudstva zbirka besedil, ki jih ta ima. S to oznako književnosti lahko gledamo enako na judovsko Biblijo, pesnitev Beowulf, Iliado, Odisejo ali roman Zločin in kazen. Književnost enačijo tudi z zbirko zgodb, pesmi in iger, ki obravnavajo določeno temo. V tem primeru lahko govorimo tudi o književnosti brez nacionalnega značaja.

Madžarska

Madžárska (madžarsko Magyarország) je celinska država v Srednji Evropi, ki meji na jugozahodu na Slovenijo in Hrvaško, na severozahodu na Avstrijo, na severu na Slovaško, na severovzhodu na Ukrajino, na jugovzhodu na Romunijo, na jugu pa na Srbijo. Je demokratična država in od leta 2004 tudi članica Evropske unije. Madžarski jezik pripada ugrofinski skupini jezikov.

Makedonci

Makedónci (makedonsko Македонци; Makedonci) so južnoslovanski narod, ki naseljuje zgodovinsko geografsko regijo Makedonije. Največji del Makedoncev živi v Republiki Severni Makedoniji, kjer predstavljajo 64 % prebivalstva. Pomembnejše makedonske manjšine so v Srbiji, Albaniji, Grčiji in Bolgariji. Število Makedoncev po vsem svetu je nad dvema milijonoma. Govorijo makedonski jezik.

Občina Gorišnica

Občina Gorišnica je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Pop

Pop je okrajšava besede popularno, običajno označuje enega od pojmov:

pop glasba oziroma popularna glasba

pop art

pop kultura

Slovenščina

Slovenščina [slovénščina] / [sloˈʋenʃtʃina] je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci. Govori ga okoli 2,5 (dva in pol) milijona govorcev po svetu, od katerih jih večina živi v Sloveniji. Glede na število govorcev ima razmeroma veliko narečij. Slovenščina je zahodni južnoslovanski jezik in eden redkih indoevropskih jezikov, ki je ohranil dualizem - dvojino. Za zapisovanje slovenskega jezika se danes uporablja gajica, pisava imenovana po Ljudevitu Gaju, ki jo je priredil po češkem črkopisu.

Slovenska gajica se imenuje slovenica. Pišemo jo od marčne revolucije 1848. Do takrat smo uporabljali bohoričico.

Slovenščina je državni jezik v Sloveniji in uradni jezik Republike Slovenije, kot je zapisano v 11. členu Ustave Republike Slovenije.

Srbščina

Srbščina (српски) je južnoslovanski jezik. Govori se v Srbiji, Bosni in Hercegovini (v Republiki Srbski), Črni gori, delih Hrvaške, srbskih enklavah na Kosovu, romunskem Banatu in na Madžarskem. Govori se tudi med številnimi srbskimi ekonomskimi izseljenci v industrijskih središčih zahodne Evrope. Od sredine 19. stoletja so poskušali srbščino in njej zelo podobno hrvaščino zliti v t. i. srbo-hrvaščino. Po razpadu Jugoslavije sta se oba jezika ponovno »osamosvojila«.

V Srbiji je uzakonjena pisava cirilica. V Črni gori se uporablja tako cirilica kot latinica. Zaradi ekonomskih sankcij v 90. letih 20. stoletja multinacionalke za izdelavo programske opreme niso poskrbele za podporo srbski cirilici, zato se je še zlasti v računalništvu začela prijemati latinica. Cirilico sedaj popolnoma podpira uveljavljeni standard Unicode, že v naboru UTF-8.

Opomba: Variante pri lj, nj in dž so na videz enake, vendar je v prvem primeru uporabljen osnovni nabor znakov latinice, druga varianta pa je ligatura, ki jo podpira Unicode, Latin Extended B. Predstavitev lj, nj in dž z enim znakom omogoča obojesmerno enolično preslikavo med srbsko cirilico in latinico.

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr. n. št. do leta 1453 n. št. V tem obdobju se je država razvila iz primitivne naselbine v najobširnejšo vladavino svoje dobe in nato v množico manjših držav, iz katerih izhajajo današnja Evropa in sredozemske dežele.

Svet

Svet je lahko:

Zemlja - planet (na primer karta sveta), lahko pa tudi kakšen drug kraj, na primer Mars

Celotno vesolje

Človeštvo ali skupino ljudi, pa tudi drugih stvari, na primer:Svet (priimek)

Krščanski svet

Tretji svet

Svet živaliNa koncu sveta - zelo daleč (figurativno)

Izmišljeni svet v umetniških upodobitvah, denimo Tolkienov svet

Svet - sopomenka za nasvet

Svet - pridevnik, ki se nanaša na svetost svetnika, svetinje, praznika ali česa drugega

Svet - politično teloEvropski svet

Državni svet

Občinski svet

Župnijski pastoralni svet

Župnijski gospodarski svet

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost. Preko umetniških del človek po navadi izraža svoja čustva in svoje dojemanje okolice, odnos do sveta.

Človek, ki se ukvarja z umetnostjo, je umetnik.

Češčina

Čéščina (češko čeština) je zahodnoslovanski jezik in je uradni jezik Češke republike. Zaradi skupne zgodovine jo dobro razumejo tudi na Slovaškem.

V času ilirizma v 19. stoletju so se češki šumniki uvedli najprej v hrvaščini, nato pa še v slovenščini.

Češka abeceda se zapisuje v latinici, poleg kodnega nabora Unicode jo pokriva tudi ISO 8859-2.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.