Kreta

Kreta (Κρήτη; Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov). Po podatkih iz leta 2005 ima dobrih 623.000 prebivalcev. Je pretežno gorat otok, najvišji vrh v pogorju Oros Idi Psiloritis meri 2456 mnm. Razdeljen je na štiri prefekture (Nomos Chanion, Nomos Rethimnis, Nomos Irakliou in Nomos Lassithiou).

Glavno in upravno središče otoka je od 70. let 20. stoletja Iraklion, ki leži na severni obali otoka in je s približno 170.000 prebivalci peto največje grško mesto. S trajektom je povezan s Pirejem na celini. Ostala večja naselja na otoku.

Na otoku so tri letališča, ki se nahajajo pri Chanii, Iraklionu in Sitii. Po severni strani Krete poteka glavna otočna hitra cesta, ostala naselja pa so povezana večinoma z asfaltiranimi regionalnimi cestami.

Temeljni gospodarski panogi otočanov sta v poletnih mesecih turizem, preko celotnega leta pa pridelava sadja in zelenjave ter pridobivanje oljčnega olja (na celotnem otoku raste med 30 in 40 milijonov oljk, zato na Kreti pridelajo 4% vse svetovne proizvodnje tega olja).

Turistično najbolj obiskani kraji na Kreti so:

  • Samaria (z 18 kilometri najdaljša evropska soteska),
  • Knososs (ostanki minojske palače),
  • Matala (ribiška vasica, poznana kot nekdanje prebivališče hipijev),
  • Vai (plaža, obdana z gozdom dateljnovih palm),
  • Gortyna (ostanki rimske naselbine),
  • Moni Toplou (samostan grške pravoslavne cerkve).

V bližini Krete je tudi nekaj manjših otokov:

  • Dia,
  • Spinalonga,
  • Dionisades,
  • Koufonissi,
  • Chrissi,
  • Paximadia ...
  • drugo (
    • Chania,
    • Rethimnon,
    • Agios Nikolaos,
    • Ierapetra,
    • Sitia)
Kreta Periferija
Περιφέρεια Κρήτης
Lega grške periferije Kreta
 
Glavno mesto Heraklion
Prefekture Hanija
Heraklion
Lasiti
Retimno
Prebivalstvo 623.666 (2005)
Površina 8.336 km²
Gostota prebivalstva 75/km²
Spletna stran www.crete-region.gr

Zgodovina

Otok je bil poseljen že zelo zgodaj. Razvila se je cvetoča minojska kultura. Leta 67 pr.n.št. je bil otok priključen rimski provinci Kireni, v 13. stol. so otok zasedli Benečani, ki so ga imenovali Kandija. Po dolgotrajnem obleganju leta 1669 otok dokončno zavzamejo Osmani. Lokalno prebivalstvo se nato v naslednjih stoletjih v številnih uporih upira osmanski nadvladi. Po letu 1830, po grški osvobodilni vojni, je bil otok še vedno pod oblastjo Osmanskega cesarstva, po Berlinskem kongresu, formalno pa po grško-turški vojni leta 1897 so otoku podelili delno samostojnost. Šele po drugi balkanski vojni in sklenjenem miru v Bukarešti avgusta leta 1913 pa je bil vključen v sestavo današnje Grčije.

Glej tudi

Periferije Grčije Zastava Grčije
Atika | Centralna Grčija | Centralna Makedonija | Epir | Jonski otoki | Južni Egej | Kreta | Peloponez | Severni Egej | Tesalija | Vzhodna Makedonija in Trakija | Zahodna Grčija | Zahodna Makedonija | Mount Athos (avtonomna regija)
1. brigada

Seznam brigad z zaporedno številko 1.

1 E9 m²

Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1000 in 10.000 km². Glejte tudi področja drugih redov velikosti.

površine, manjše od 1000 km²

1.000 km² je površina:

100.000 hektarov

približno 386 kvadratnih milj

približno 247.105 akrov

kvadrat s stranico 31,6 km

krog s polmerom 18 km.

1399 km² -- Ferski otoki

1705 km² -- Guadeloupe

1860 km² -- Mauritius

2187 km² -- Tokio

2569 km² -- nemška zvezna dežela Posarje

2586 km² -- Luksemburg

3000 km² -- jezero Tana

3140 km² -- Gotland

3263 km² -- Dolina Aoste, italijanska regija

3355 km² -- Turška republika Severni Ciper

4005 km² -- Rhode Island, najmanjša zvezna država v ZDA

5545 km² -- turška provinca Hatay

6000 km² -- Naserjevo jezero

6605 km² -- Falklandski otoki

7105 km² -- švicarski kanton Graubünden

7975 km² -- Ženevsko jezero, največje sladkovodno jezero v srednji Evropi

8028 km² -- Madrid

8261 km² -- Kreta, grški otok

8280 km² -- Alzacija, francoska regija

8300 km² -- Titikaka, največje jezero Južne Amerike

8681 km² -- Korzika

8983 km² -- narodni park Yellowstone v ZDA

9006 km² -- Komsomolec, otok ob ruski Severni zemlji

9104 km² -- Portoriko

9251 km² -- Ciper (otok)

površine, večje od 10 tisoč km²

2. brigada

Seznam brigad z zaporedno številko 2.

ANEK Lines

ANEK LINES je grški ladjar, ki operira s potniškimi trajekti v Jadranskem in Mediteranskem morju. Podjetje je leta 1967 ustanovilo večje število delničarjev s Krete.

Bydgoszcz

Bydgoszcz ali Bidgošč (nemško Bromberg, latinsko Bydgostia) je mesto na severnem delu Poljske, ob rekah Brda in Visla. V njem živi 358.029 ljudi (junij 2009) in je osmo največje mesto na Poljskem. Z mestom Torunj si delita vlogo glavnega mesta Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva od leta 1999, pred tem je bilo glavno mesto Bydgoszczevega vojvodstva (1947–1998), še prej pa Pomorjanskega vojvodstva (1945–1947). Od leta 1999 je tudi sedež okrožja Bydgoszcz.

Bydgoszcz je del povezave mest Bydgoszcz-Torunj z mestom Torunj, ki je oddaljeno le 45 km, v povezavi pa živi preko 850.000 prebivalcev. Bydgoszcz je sedež Univerze Kazimirja Velikega, Univerze tehnike in bioloških ved, konzervatorija in Medicinske fakultete Univerze Nikolaja Kopernika iz mesta Torunj. V Bydgoszczu sta tudi znana koncertna dvorana Filharmonia Pomorska in operna hiša Opera Nova.

Iz mestnega letališča Bydgoszcz Ignacy Jan Paderewski so letalske povezave do Varšave, Londona, Dublina, Liverpoola, Berlina, Krakova, Dunaja, Københavna, Birminghama in mesta Weeze. Čarterski leti letijo še v kraje Antalya, Kreta in Tunis. Zaradi bližine rečnih sistemov rek Vistule and Odre v Bydgoszczevem kanalu je mesto pomembno vozlišče vodnih poti po rekah Noteć, Warta, Odra, Elba z Renom in Rotterdamom.

Dorci

Dorci so bili ena od štirih večjih etničnih skupin v antični Grčiji (ostale tri skupine predstavljajo Ahajci, Eolci in Jonci). Prvič so pisno omenjeni v Odiseji kot prebivalci otoka Kreta.

Način življenja in družbena organizacija pri Dorcih nista bila povsod enaka. Tako so obstajala trgovska središča, kot je bilo mesto Korint, ali izolirane militantne države, kot je bila Šparta. Od ostalega prebivalstva so se razlikovali po dorskem dialektu ter značilnih družbenih in zgodovinskih tradicijah.

Dorci bi naj prvotno živeli na severnem in severovzhodnem goratem področju Grčije ter na področju Makedonije in Epira. V 12. stoletju pr. n. št. so se začeli preseljevati južno na območje Peloponeza, Krete, Cipra, nekaterih otokov v Egejskem morju, obale Južne Italije in Sicilije.

Egejska civilizacija

Egejska civilizacija je splošen izraz za evropske bronastodobne civilizacije na območju Grčije ob Egejskem morju. To so sicer tri ločene, toda sodelujoče geografske regije: Kreta, Kikladi in grška celina. Kreta je povezana z minojsko civilizacijo iz zgodnje bronaste dobe. Kikladi so bili povezani s celino v zgodnjem heladskem (Minijci) obdobju in s Kreto v srednjeminojskem obdobju. Okoli 1450 pr. n. št. (poznoheladsko, poznominojsko obdobje) se je grška mikenska civilizacija razširila na Kreto.

Egejsko morje

Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez. Na severovzhodu se prek morske ožine Dardanele odpira v Marmarsko morje, na jugu pa ga omejujejo Kreta in Dodekaneški otoki. Korintski prekop ga povezuje s Korintskim zalivom in s tem tudi Jonskim morjem.

Površina Egejskega morja je okoli 179.000 km², največja globina je 2591 m. Slanost je od 25 do 39 ‰.

Iz zgodovinskih razlogov so deli Egejskega morja poimenovani kot »morja«: severovzhodni del Egejskega morja pred trakijsko obalo med Halkidiko in polotokom Galipoli je Trakijsko morje; jugozahodni del med Peloponezom in Kikladi je Mirtojsko morje, južni del severno od Krete pa Kretsko morje.

El Greco

Doménikos Theotokópoulos, znan pod vzdevkom El Greco (špansko za Grk), grški renesančni slikar, kipar in arhitekt, * 1540, Fodelos pri Kandiji, Kreta (danes tudi Grčija), † 7. april 1614, Toledo, Španija.

Kot slikar je imel za svoje obdobje neznačilen dramatičen in ekspresiven slog, ki so ga znova odkrili umetniki v 20. stoletju; velja za predhodnika ekspresionizma kot tudi kubizma.

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Hellas (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi. Po podatkih popisa 2011 ima Grčija okoli 10,8 milijona prebivalcev. Glavno in največje mesto so Atene, Solun pogosto navajajo kot soglavno mesto.

Strateško je Grčija na križišču Evrope, Azije in Afrike na južni konici Balkanskega polotoka. Na kopnem meji z Albanijo, Republiko Severno Makedonijo, Bolgarijo in Turčijo. Grčijo sestavlja devet geografskih območij: Makedonija, Osrednja Grčija, Peloponez, Tesalija, Epir, Egejski otoki (vključno Dodekanez in Kikladi), Trakija, Kreta in Jonski otoki. Egejsko morje leži vzhodno od celine, Jonsko morje na zahodu in Sredozemsko morje na jugu. Grčija ima s 13,676 km najdaljšo obalo v Sredozemlju in 11. najdaljšo obalo na svetu z veliko otokov, od katerih je 227 naseljenih. 80 odstotkov Grčije je gorate, najvišji vrh, 2917 m, je Olimp.

Grčija ima daljšo zgodovino kot katera koli država, svoje korenine ima v civilizacijah antične Grčije, ki velja za zibelko vse zahodne civilizacije. Zapuščina vključuje demokracijo, zahodno filozofijo, olimpijske igre, zahodno literaturo , zgodovinopisje, politične vede, večja znanstvena in matematična načela, dramatiko s tragedijo in komedijo. Po stoletjih neodvisnosti je v 4. stoletju pred našim štetjem grške mestne države poenotil Filip II. Makedonski. Njegov sin Aleksander Veliki je osvojil velik del antičnega sveta in razširil grško kulturo in znanost iz vzhodnega Sredozemlja do reke Ind. V 2. stoletju pr. n. št. je bila priključena Rimu, ker je postala sestavni del rimskega imperija in bila jedro njegovega naslednika, Bizantinskega cesarstva. Grška pravoslavna cerkev, zakoreninjena v 1. stoletju, je oblikovala sodobno grško identiteto in prenaša grške tradicije v širši pravoslavni svet . Pod otomansko oblastjo sredi 15. stoletja je država Grčija nastala leta 1830 po vojni za neodvisnost. Bogata zgodovina v državi se kaže v 17 krajih, ki so na seznamu Unescove svetovne dediščine, kar je največ v Evropi in svetu. Grčija je demokratična in razvita država z naprednim gospodarstvom, visoko kakovostjo življenja in zelo visokim življenjskim standardom. Je ustanovna članica Združenih narodov. Bila je deseta država, ki se je pridružila Evropski skupnosti (predhodnica Evropske unije), in je del evrskega območja od leta 2001. Prav tako je članica številnih drugih mednarodnih ustanov, kot so Svet Evrope, NATO, OECD, OIF, OVSE in WTO. Grčija je ena največjih ladijskih sil na svetu srednje moči, glaven turistični cilj, ima največje gospodarstvo na Balkanu, kjer je pomembna vlagateljica.

Hania

Hania (grško Χανιά) je drugo največje mesto na Kreti in glavno mesto istoimenske prefekture. Leži ob severni obali otoka, okoli 70 km zahodno od mesta Rethymno in 145 km zahodno od Herakliona. Leta 2001 je imelo mesto uradno 55.838 prebivalcev. V širšem območju mesta živi okoli 70.000 ljudi.

Knosos

Knosos (grško Κνωσός) je bronastodobno arheološko najdišče na grškem otoku Kreta z ostanki najstarejšega mesta v Evropi. Je ob severni obali Krete, nedaleč od upravnega središča Iraklion.

Velik kompleks palače je bil zgrajen na kraju starejšega neolitskega naselja, okrog njega pa je pozneje zraslo mesto. Palača je bila politično in versko središče minojske civilizacije. Konec bronaste dobe, nekje v obdobju 1380–1100 pr. n. št., so jo prebivalci zapustili in območje ni bilo nikoli več trajno naseljeno. Ime Knosos se je ohranilo v starogrških zapisih o velikem mestu na Kreti, z dejanskim najdiščem pa ga povezujejo materialni ostanki, predvsem kovanci s tem napisom, najdeni v bližini.

S starodavnim mestom so povezane številne legende. Vladal naj bi kralj Minos, kar povezuje palačo z miti, kot sta labirint z Minotavrom in zgodba o Dedalu in Ikarju.

Najdišče je leta 1878 odkril grški arheolog Minos Kalokairinos, leta 1900 pa je izkopavanja prevzel sir Arthur Evans in v 35 letih iz arheoloških plasti rekonstruiral palačo iz obdobja minojske civilizacije.

Kreta (pesniška zbirka)

Kreta je pesniška zbirka Matjaža Kocbeka. Zbirka je izšla leta 1998 pri založbi Aleph.

Kreta in Cirenajka (rimska provinca)

Kreta in Cirenajka (latinsko Creta et Cyrenaica), senatska provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 20 n. št.. Obsegala je otok Kreto in Cirenajko na severnoafriški obali v sedanji Libiji.

Mark Antonij Kretik je leta 71 pr. n. št. napadel Kreto in bil odbit. Rimski senat je zato na otok poslal Kvinta Cecilija Metela s tremi legijami. Metel je po treh letih srditih bojev leta 69 pr. n. št. osvojil otok in za svoje uspehe dobil nadimek Kretik.

Na arheoloških najdiščih je malo dokazov o obsegu škode, ki jo je povzročila rimska osvojitev otoka. Izgleda, da je bil v tej vojni porušen samo en palačni kompleks. Mesto Gortina je verjetno simpatiziralo z Rimom in bilo zato za nagrado izbrano za upravno središče province Kreta in Cirenajka.

Kronos

Kronos je v grški mitologiji drugi najvišji bog, takoj za Zevsom, svojim sinom. Je bog časa. Je potomec Gee in Urana. V rimski mitologiji ga imenujejo Saturn.

Poročen je s svojo sestro Reo, s katero je imel mnogo otrok. Med njimi so Hestija, Demetra, Hera, Hades, Pozejdon in Zevs. To so olimpski bogovi.

Ker mu je bilo prerokovano, da ga bo s prestola vrgel eden od njegovih potomcev, je vse, razen Zevsa, požrl.

Rea je na skrivaj rodila Zeusa na Kreti, Kronusu pa dala kamen zavit v plenico, znan tudi pod imenom Omphalos (popek sveta), ki ga je v trenutku požrl, misleč da je njegov sin.

Rea naj bi skrivala Zeusa v jami na gori Ida, Kreta.

Nekatere zgodbe govorijo, da je za mladega Zeusa skrbela nimfa oz. ovca Amalteja (ta je imela rog, napolnjen z vsakovrstnim sadjem, granatnimi jabolki, grozdjem; imenovan tudi rog izobilja) skupaj s Kreti op p. (Κουρητες, Kourêtes), oboroženimi moškimi plesalci, ki so kričali in ploskali, da so s hrupom zakrili otroški jok pred Kronosom.

Ena od verzij govori, da je Zeusa vzgajala babica Gaia; druga, da je zanj skrbela nimfa Adamanteja.

Ko Zeus odraste, dobi od boginje Metis čarobno travo, zaradi katere Kronos izbljuva svoje otroke. Druga različica govori o tem, da Zeus prereže Kronosu trebuh.

Odiseas Elitis

Odiseas Elitis, (Grško: Οδυσσέας Ελύτης), grški pesnik , * 2. november 1911, Heraklion, Kreta, Grčija, † 18. marec 1996, Atene.

Elitis velja za enega najbolj priznanih grških modernističnih pesnikov. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina s Krete preselia v Atene kjer je Odiseas dokončal šolanje. Leta 1935 je objavil prvo pesnitev v reviji Nea Grammata (Νέα Γράμματα). Objava je naznanila novo obdobje v grški poeziji. Po vojni je bil nekaj časa direktor programa na nacionalnem radiju. Med letoma 1948 in 1952 in spet od 1969 do 1972 je živel v Parizu. Leta 1979 je bil dobitnik Nobelove nagrade za književnost.

Poimenski seznam polkov

Poimenski seznam polkov.

Seznam mest v Grčiji

Seznam mest v Grčiji, ki imajo več kot 20.000 prebivalcev. Številke ne vključujejo predmestij in pripadajočih občin. Predmestja Aten (¹) in Soluna (²) so označena ležeče.

Sredozemsko morje

Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko medcelinsko morje, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija. Slovenski izraz »sredozemski« je neposreden prevod latinskega mediterraneus, iz medium, »sredina« + terra, »zemlja, dežela«. Skupen izraz za Sredozemsko morje in dežele okoli njega je Sredozemlje ali Mediteran.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.