Kozaki

Kozaki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu. Kozak je tako lahko pripadnik take skupine oz. pripadnik kozaške vojaške enote, ki pa je druge narodnosti.

Sama beseda izhaja preko ukrajinskega kozak iz turškega Kazak, ki pomeni pustolovec oz. svobodni človek. Izraz je bil prvič zapisan v ruski kroniki iz leta 1395.

Večje pozornost so Kozaki vzbudili v sredini 17. stoletja, ko so se uprli proti Poljsko-litovski skupnosti. Njihov upor je temeljito spremenil geopolitično dogajanje v Vzhodni Evropi.

Repin Cossacks
Zaporožci pišejo pismo sultanu. Sliko je naslikal Ilja Repin med letoma 1880 in 1891.

Zgodovina

Začetki

Prazgodovina Kozakov, ki so slovanskega porekla, je območje med Dnjestrom in Volgo. Prvi zapisi o skupnostih na tem področju izvirajo iz leta 1261. Posledično so se ti Slovani razselili v različne smeri, dokler se niso do nekako 17. stoletja oblikovale različne skupine, ki so sestavljale krhko federacijo. Te skupine so bile:

  • Donski Kozaki
  • Terski Kozaki
  • Uralski Kozaki
  • Sibirski Kozaki
  • Ukrajinski Kozaki
  • Poljski Kozaki
  • Tatarski Kozaki (Nağaybäk)

Posledično so se te osnovne skupine delile še na manjše skupnosti.

Nekatere države (npr. Republika obeh Narodov) so ustanovile posebne vojaške enote lahke konjenice, ki so jih organizirale po zgledu Kozakov in jih tako tudi poimenovali.

Carska Rusija

V začetku 20. stoletja so v carski Rusiji živele naslednje registrirane skupine Kozakov:

  • Donski Kozaki (ustanovljeni leta 1570)
  • Uralski Kozaki (1571)
  • Terski Kozaki (1577)
  • Kubanski Kozaki (1696)
  • Orenburški Kozaki (1744)
  • Astrahanski Kozaki (1750)
  • Sibirski Kozaki (18. stoletje)
  • Gorkajsko-linijski Kozaki (1753)
  • Transbajkalski Kozaki (1851)
  • Amurski Kozaki (1858)
  • Semirečenski Kozaki (1867)
  • Usurski Kozaki (1889)

Te registrirane skupnosti so imele priviligiran status, saj so bile oproščene plačevanja davka, v zameno pa so morali moški služiti 20 let (pozneje 18 let) v Vojski carske Rusije. Tako so pet let služili v posebnih kozaških enotah, preostala leta pa so preživeli v rezervni sestavi.

Glej tudi

1672

1672 (MDCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

28. september

28. september je 271. dan leta (272. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 94 dni.

30. junij

30. junij je 181. dan leta (182. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 184 dni.

Aleksej Ruski

Aleksej Ruski oziroma Aleksej Mihajlovič (Алексей Михайлович), ruski car, * 29. marec (19. marec, ruski koledar) 1629, Moskva, † 8. februar (29. januar) 1676, Moskva.

Aleksej Mihajlovič je vladal od leta 1645. Bil je blag in veren človek, ki je vladarske posle prepuščal sodelavcem. V njegovem času je bilo uzakonjeno tlačanstvo v strogi ruski obliki. Ukrajinski Kozaki so se pridružili Ruskemu cesarstvu. Rusija se je bojevala s Poljsko in Švedsko. Vojna s Poljsko ji je prinesla Smolensk, Kijev in ozemlje Ukrajine vzhodno od Dnjepra. Upor Stenjke Razina je vznemiril vso Rusijo. Velik pretres je povzročila tudi cerkvena reforma patriarha Nikona. Aleksej je bil oče treh ruskih carjev, slaven med njimi je postal Peter Veliki.

Ataman

Ataman (tudi wataman, vataman, otaman; rusko атаман, ватаман, ukrajinsko отаман) je poveljnik oz. vodja oboroženega odreda Kozakov.

Azov

Azov (rusko Азов: Azov) je mesto v Rostovski oblasti Ruske federacije, ki leži v delti reke Don, približno 7 km od Azovskega morja, ki se imenuje po njem. Je velika morska in rečna luka z 90.642 prebivalci.

Drugo obleganje Dunaja

Drugo obleganje Dunaja je potekalo leta 1683; pričelo se je 14. julija 1683, ko je Osmanski imperij obkolil Dunaj in končalo 11. septembra istega leta, ko je habsburška vojska premagala oblegovalce.

Bitka predstavlja prelomno točko v turškem osvajanju Evrope, saj je po tej bitki Osmanski imperij vse več izgubljal svoja evropska ozemlja.

Februarska revolucija

Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji. Februarska revolucija je bila uperjena proti carju. Ukinjena je bila cesarska oblast in vzpostavljena republika. Začasna vlada je razpisala volitve v ustavodajno skupščino. Že precej pred temi volitvami pa so boljševiki zbrali »(deputatov)«. S tem pa se je pričelo dvovladje.

Hetman

Hetman je politični naslov iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki so ga v preteklosti podeljevali vojaškim poveljnikom.

Na Poljskem in v Veliki litovski kneževini, ki sta od leta 1569 do 1795 tvorili poljsko-litovsko Republiko obeh narodov, je bil od 15. do 18. stoletja hetman za kraljem drugi najvišji vojaški poveljnik.

V velikem delu zgodovine Kneževine Moldavije je bil hetman (romunsko hatman) za vojvodo drugi najvišji vojaški položaj v državi.

Hetman je bil najvišji vojaški položaj tudi v ukrajinskih hetmanatih, Zaporoški Seči (1649–1764) in Ukrajinski državi (1918). Naslov hetman (ukrajinsko гетьман) so od 16. stoletja uporabljali ukrajinski kozaki in v 15. stoletju v husitskih vojnah Čehi (češko hejtman). V sodobni Češki je hejtman naziv voljenega guvernerja regije (češko kraj).

Kozaki (razločitev)

Kozaki so lahko:

Kozaki - vzhodnoevropsko nomadsko ljudstvo

Kozaki - vrsta hroščev

Krasnodar

Krasnodar [krasnodár] (rusko Краснода́р) je mesto na jugu Rusije ob reki Kuban, upravno središče Krasnodarskega kraja.

Krasnodar je zgodovinsko središče politično-geografske oblasti Kuban in neuradno velja za prestolnico Kubana ter tudi za južno prestolnico Rusije.

Napoleonov pohod na Rusijo

Napoleonov pohod na Rusijo, največji spopad med Napoleonovo in rusko vojsko (24. junij - 14. december 1812).

Napoleonova vojska je 24. junija 1812 prekoračila rusko mejo na reki Njemen. Rusi so se pred veliko močnejšo vojsko hitro umikali. Prvič so sprejeli bitko v Smolensku, kjer so Francoze zaustavili za 3 dni. Potem so umikanje nadaljevali. Pri Borodinu je prišlo do največje in zelo krvave bitke. Po njej je ruski general knez Kutuzov ocenil, da ne sme tvegati še ene bitke, če naj ohrani svojo vojsko. Brez boja je prepustil Moskvo Francozom in se utrdil južno od mesta. Kmalu je začela Moskva goreti. Gorela je 7 dni. Napoleon je pozival k mirovnemu sporazumu, a od carja Aleksandra I. ni dobil odziva. V požgani Moskvi ni mogel prezimiti, pa tudi novi evropski problemi so ga klicali domov. 19. oktobra je ukazal umik. Na povratku skozi mraz in sneg je lokalno prebivalstvo neusmiljeno uničevalo francosko vojsko. Zadnji francoski vojaki so si umaknili iz Rusije 14. decembra.

Oblast (geografija)

Oblást (v ruščini) - ustrezna slovenska prevoda bi bila regija (belorusko во́бласць, vobłaść, bolgarsko о́бласт, oblast, bosansko oblast, češko oblast, makedonsko област, oblast, rusko о́бласть, oblasť, slovaško oblasť, srbsko област, oblast, ukrajinsko о́бласть, oblasť) je večja upravno-območna enota v Rusiji, Bolgariji in nekaterih republikah nekdanje Sovjetske zveze: Belorusiji, Kazahstanu, Kirgizistanu, Tadžikistanu, Ukrajini in Uzbekistanu.

Uradna imena v nasledstvenih državah Sovjetske zveze se razlikujejo, nekatera pa so istoizvorne besede ruskega izraza. Na primer: вобласць, voblasc se uporablja za upravno delitev Belorusije, kazaško облыс, oblis pa za upravno delitev Kazahstana.

Ovratniški plavač

Ovratniški plavač (znanstveno ime Graphoderus bilineatus) je vrsta hrošča iz družine kozakov, razširjena po Severni in Srednji Evropi. Je srednje velik hrošč, ki doseže 14 do 16 mm v dolžino in ga je od ostalih predstavnikov tega rodu možno ločiti zlasti po hrbtno sploščeni obliki telesa in zelo širokem rumenem traku, ki poteka prečno čez prvi člen oprsja (pronotum).

Kot drugi kozaki je vodni hrošč, odrasli in ličinke živijo v večjih stoječih sladkovodnih telesih, kot so jezera in ribniki, kjer lovijo svoj plen. Na kopno pridejo le za kratek čas, ko se zabubijo in preobrazijo v odraslo žival. Čeprav imajo normalno razvite letalne mišice, odrasli letajo le izjemoma, zaradi česar velja, da ima vrsta omejeno sposobnost razširjanja. Kljub temu je razširjena po razmeroma velikem delu Evrope. Vezana naj bi bila bodisi na večja bistra oligo- ali mezotrofna jezera brez zarasti, bodisi na dobro zaraščene in osončene plitvine (odvisno od lokalitete), pri čemer pa ena od novejših sistematičnih ekoloških študij kot glavne dejavnike naselitve namesto tega izpostavlja velikost vodnega telesa, ohranjene, položne brežine in dostopnost drugih primernih habitatov v bližini.

Na leto se razvije en rod (pravimo, da je vrsta univoltina). Samica odloži jajčeca nad nivo vodne gladine, v zračna stebla močvirskih grebenik ali podobnih vodnih rastlin, kjer se po približno dveh tednih izležejo ličinke. Te živijo v enakem okolju kot odrasli, le da pogosteje priplavajo na površje po zrak. Po dveh mesecih ali več, odvisno od temperature vode, pozno poleti zlezejo na kopno, se zakopljejo pod blazinice mahov ali kamne, se zabubijo in se v desetih dneh preobrazijo v odrasle ter se vrnejo v vodo. Prezimijo kot odrasli.

Ovratniški plavač je zaradi redkosti in ogroženosti habitatov prepoznan kot vrsta evropskega varstvenega pomena. V Sloveniji je izjemno redek; peščica do sedaj zbranih podatkov o pojavljanju je omejena na severovzhodni del države, en zgodovinski iz okolice Rač in nekaj novejših iz porečja Mure. V slovenskem Rdečem seznamu je vrsta zavedena kot nezadostno poznana.

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu. Njen položaj in dostopnost ozemlja sta pomenila, da se je na njenem ozemlju bilo mnogo vojn, in skozi stoletja so se njene meje znatno spreminjale. Med letoma 1945 in 1989 je Poljska pripadala komunističnemu vzhodnemu bloku.

Državno ime Poljska (Polska) je bilo prvič uporabljeno v 11. stoletju, izhaja pa iz imena plemena Polanie, ki se je na območju med Odro in Vislo naselilo po propadu Rimskega imperija v 5. stoletju.

Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)

Potop, zgodovina Poljske-Litve v letih 1648-1667.

Poimenovanje "potop" se v zgodovini Poljske-Litve uporablja za krizo države v obdobju od smrti Vladislava IV. (1648) do sklenitve miru z Rusijo v Andrusovem leta 1667. Kriza je državo pripeljala na rob propada.

Po vstaji Kozakov leta 1648, ki je za seboj potegnila večino ukrajinskega prebivalstva in se je razširila vse do bližine Lvova, je leta 1654 vdrla v državo Rusija in zavzela njen vzhodni del (rusko-poljska vojna 1654-67). Poleti 1655 je s severa napadla še protestantska Švedska in s pomočjo Brandenburga zasedla njen zahodni del (v okviru druge nordijske vojne 1655-60). Ker so poljski in litovski magnati (najbogatejši plemiči) sodelovali s Švedi in Nemci, je Poljski že takrat grozilo razkosanje. Državo je pred protestantskimi osvajalci rešil spontan ljudski odpor, ki se mu je potem pridružilo še poljsko plemstvo in vojska. Po miru s Švedsko v Oliwi (1660), so se razmere v vojni z Rusijo obrnile Poljski-Litvi v prid. Ko je že zavzela nazaj v vojni izgubljena ozemlja in stopila tudi na rusko ozemlje, so notranjepolitična nesoglasja med plemstvom pripeljala do državljanske vojne, ki je dokončno opustošila deželo in ji odvzela ves mednarodni ugled. Z mirom v Andrusovu je morala precejšen del ozemelj na vzhodu prepustiti Rusiji.

Rusko carstvo

Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.

Rusko carstvo, mnogonarodnostna monarhije pod vodstvom ruskih carjev (1547-1721).

Rusko monarhijo obravnavamo kot carstvo od leta 1547, ko se je moskovski veliki knez Ivan IV. proglasil za ruskega carja. Rusija si je v njegovem času podvrgla Kazanski in Astrahanski kanat, ni pa bila uspešna v vojni s Poljsko-Litvo in Švedsko (livonijska vojna), ki jo je obremenjevala kar 25 let (1558-83). Ivan IV. je napredne notranje reforme iz prvih let razvrednotil z neuravnovešenim vedenjem in strahovlado v drugi polovici vladanja. Ko je kmalu po njegovi smrti dinastija Rurikidov izumrla, se je v Rusiji razplamtel boj za carski prestol, v katerega so se vmešali tudi Švedi in Poljaki. Navsezadnje so domoljubni Rusi na pobudo neplemiških voditeljev vendarle našli dovolj moči, da so iz vseh slojev zbrali vojsko, ki je iz Kremlja pregnala Poljake in osvobodila Moskvo. Vseruski zemski sobor je za novega carja soglasno izvolil Mihaela Romanova in s tem pripeljal na oblast dinastijo Romanovih.

Romanovi so s pomočjo birokracije vzpostavili močno centralno oblast. Kmeta so dokončno priklenili na zemljo. Rusija je v sklop cesarstva sprejela Zaporoške kozake in z njihovo vojaško močjo na svoji strani začeli vojno s Poljsko-Litvo. Vmes se je spopadla tudi s Švedsko. Mir s Poljsko-Litvo ji je prinesel ozemlja vzhodno od Dnjepra in Kijev.

Rusija se je ponovno znašla v dinastični krizi po smrti bolehnega carja Fjodora III., ko se je oblasti za nekaj let polastila njegova častihlepna sestra Sofija. A spopad med njo in njenim polbratom Petrom, ko je ta postal polnoleten, se je izšel v korist slednjega. Peter I. je Rusijo odprl Evropi, jo moderniziral in se po zmagi v veliki severni vojni proti Švedski oklical za imperatorja. Odtlej govorimo o Ruskem imperiju.

Zaporoška Seč

Zaporoška Seč (ukrajinsko Запорозька Січ, Zaporoz'ka Sič, poljsko Sicz Zaporoska, rusko Запорожская Сечь, Zaporožskaja Seč) je bila od 16. do 18. stoletja delno samostojna kozaška država s središčem okrog sedanjega Kahovskega akumulacijskega jezera na spodnjem Dnjepru v Ukrajini. V različnih zgodovinskih obdobjih je bila pod oblastjo poljsko-litovske Republike obeh narodov, Osmanskega cesarstva, Carske Rusije in Ruskega carstva. Rusija je s podpisom Kučukkajnardžijskega miru (1774) dobila obsežna osmanska ozemlja in naslednje leto razpustila Zaporoško Seč in jo vključila v svojo Novorosijsko provinco.

Zaporoška Seč naj bi se začela razvijati iz trdnjave na otoku Hortica na spodnjem Dnjepru v sedanji Zaporoški regiji v Ukrajini. Izraz Zaporoška Seč se lahko neformalno nanaša tudi na celotno vojaško-upravno ureditev zaporoške kozaške vojske.

Zgodovina Zaporoške Seči je imela šest ključnih obdobij:

nastanek (1471—1583)

sestavni del Malopoljske province Poljskega kraljestva z vključitvijo v Kijevsko vojvodstvo (1583–1657)

boj proti Rzeczpospoliti (poljski državi), Osmanskemu cesarstvu in Krimskemu kanatu za neodvisnost ukrajinskega dela Rzeczpospolite (1657—1686)

boj s Krimskim kanatom, Osmanskim cesarstvom in Ruskim imperijem za edinstveno identiteto kozakov (1686—1709)

odmik od ruske vlade med njenimi poskusi, da bi ukinila samoupravo Seči, in njen padec (1734—1775)

ustanovitev Donavske Seči izven Ruskega carstva in iskanje poti za vrnitev v domovino (1775–1828)

Čagatajski kanat

Čagatajski kanat (mongolsko: Цагадайн улс, turško: Çağatay Hanlığı) je bil mongolski, kasneje jezikovno poturčeni kanat, kateremu je vladal drugi Džingiskanov sin Čagataj kan in njegovi nasledniki. Na začetku je bil del Mongolskega cesarstva, kasneje pa je postal popolnoma samostojen. Svoj višek je dosegel konec 13.stoletja, ko se je raztezal od Amu-Darje južno od Aralskega jezera do gorovja Altaj na današnji meji med Mongolijo in Kitajsko.Kanat je takšni ali drugačni obliki obstajal od leta 1225 do poznega 17. stoletja, čeprav je zahodna polovica kanata v 60. letih 14. stoletja pripadla Timurju Lenku. Vzhodni del kanata je ostal pod oblastjo čagatajskih kanov, ki so bili občasno zavezniki, občasno pa nasprotniki Timurjevih naslednikov. V 17. stoletju so preostala ozemlja kanata pripadla Apak Hodži, verskemu in političnemu vodju Kašgarije v današnjem južnem Xinjiangu.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.