Kanada

Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu). Država se razteguje od Atlantskega oceana na vzhodu do Tihega oceana na zahodu. Kanada se na severu dotika tudi Arktičnega oceana, kjer se njene ozemeljske zahteve razširjajo do Severnega tečaja. Kanadske ozemeljske vode na severovzhodu mejijo na ozemeljske vode Grenlandije, ki pripada Danski, tik pred obalo Nove Fundlandije se nahajta še otoka Saint-Pierre in Miquelon, ki sta sestavni del Francije.

Kanada je za Rusijo na svetu druga največja država po površini, vendar ima zelo majhno gostoto poseljenosti z le 32 milijoni prebivalcev (večina jih živi na jugu države vzdolž meje z ZDA), kar je malo za državo te velikosti. Kanada je sodobna, tehnološko napredna in energetsko samozadostna država. Njeno gospodarstvo močno temelji na izkoriščanju naravnih virov.

Ime je dobila po besedi kanata, ki v jeziku Irokezov pomeni »vas«, »naselbina«.

Canada
Zastava Kanade Kraljevi grb Kanade
Zastava
GesloA Mari Usque Ad Mare  (latinsko)
»Od morja do morja«
Himna: »O Canada«
Kraljevska himna: »God Save the Queen«
Lega Kanade
Glavno mestoOttawa
45°24′N, 75°40′W
Največje mesto Toronto
Uradni jeziki angleščina in francoščina
Priznani regionalni jeziki inuktitut, inuinnaqtun, Cree, Dëne Sųłiné, Gwich’in, Inuvialuktun, Slavey in Tłįchǫ Yatiì[1]
Etnične skupine  80,0% belcev/Evropejcev (Angleži, Francozi, Škoti, Irci, Nemci, drugi)[2]
4,0% južnoazijcev
3,9% Kitajcev
3.8% staroselcev
3,3% Azijcev od drugod
2,5% črncev/Afričanov
2,5% drugih[3]
Demonim Kanadčan
Upravljanje Federalna parlamentarna demokracija in ustavna monarhija[4]
 -  Monarh Elizabeta II. Britanska
 -  Generalni guverner David Johnston
 -  Ministrski predsednik Justin Trudeau
Ustanovitev
 -  zakon o britanski Severni Ameriki: 1. julij 1867 
 -  Westminstrski statut: 11. december 1931 
 -  Kanadski akt: 17. april 1982 
Površina
 -  skupaj: 9.984.670 km² (2.
 -  voda (%): 8,92 (891,163 km²)
Prebivalstvo
 -  ocena 2009: 33.699.000 [5] (36.)
 -  štetje 2006: 31.612.897 
 -  gostota: 3,2/km² (219.)
BDP (PKM) ocena 2008
 -  skupaj: 1,303 bilijona US$[6] (14.)
 -  na prebivalca: 39.183 US$[6] (13.)
BDP (nominalno) ocena 2008
 -  skupaj: 1,511 bilijona US$[6] (9.)
 -  na prebivalca: 45.428 US$[6] (18.)
Gini  32,1 (2005)[7] 
HDI (2006) Rast 0.967 (visok) (3.)
Valuta dolar ($) (CAD)
Časovni pas (UTC−3,5 do −8)
 -  poletni (DST):  (UTC−2,5 do −7)
Vrhnja domena (TLD) .ca
Klicna koda ++1

Zgodovina

Prvi prebivalci Kanade so prišli pred več kot 20.000 leti iz Azije po kopnem čez ožino, ki jo danes poznamo kot Beringov preliv. Našli so nenaseljeno celino z naravnimi bogastvi, ki so lahko preživljala človeka in živali. Nomadske skupine so prišle do gozdov na vzhodnem delu dežele približno 1000 let pr. n. št.

Okoli leta 1000 so pripluli do obale Severne Amerike Vikingi in na severu Nove Fundlandije ustanovili majhno oporišče. Ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, so takratne kolonialne sile - Španija, Anglija in Francija začele tekmovati za prevlado na odkriti celini. V 15. stoletju je John Cabot prispel do vzhodne obale Nove Fundlandije in jo razglasil za last angleškega kralja Henrika VII.. Konec 15. stoletja je francoski pomorščak Jacques Cartier raziskoval ustje Reke sv. Lovrenca in ustanovil prve francoske naselbine, francoski raziskovalci in misijonarji so v 16. stoletju v notranjosti dežele naleteli najprej na Hurune, Algokine in Irokeze. Prva prava oporišča so nastala šele po letu 1600. Francozi so se tako ustalili ob Reki sv. Lovrenca, Angleži pa so se naselili najprej na vzhodni obali celine (Nova Anglija), hkrati pa so iskali severozahodni prehod skozi arktične vode. Henry Hudson je pri tem odkril zaliv, ki je pomenil pristop do neizmerno bogatih virov krzna na celini. Leta 1670 so ustanovili Družbo Hudsonovega zaliva. Proti koncu 17. stoletja je postalo tekmovanje med Anglijo in Francijo še bolj izrazito. Leta 1682 so se začeli spopadi med obema silama. Leta 1759 so britanske čete z zvijačo premagale Francoze in leta 1763 je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba, s katero se je končalo obdobje francoske oblasti v Kanadi. S quebeškim aktom so Britanci zagotovili francoskemu prebivalstvo Nove Francije pravico do rimsko-katoliške vere, francoskih zakonov in drugih privilegijev. Tako so omogočili, da se je francoska kultura obdržala na celini. Med Ameriško revolucijo so Kanado preplavili britanski rojalisti, ki so morali zapustiti Novo Anglijo. Njim so v 19. stoletju sledili škotski in irski priseljenci.

Ustavno je Kanada začela obstajati leta 1791 ko se je angleška kolonija razdelila na Zgornjo Kanado, ki je bila britanska in Spodnjo Kanado, ki je bila francoska. Leta 1837 je prišlo v Zgornji in Spodnji Kanadi do vstaj zaradi družbene napetosti in naraščajočega razočaranja zaradi omejitev, ki jih je vsiljeval britanski sistem uprave. Britanska vlada je privolila v reforme in tako sta bili obe Kanadi združeni z aktom o združitvi v Kanadsko provinco, katere glavno mesto je bilo sprva Montreal nato pa Ottawa. Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki jo je sestavljalo 5 provinc. Prvi zvezni ministrski predsednik in tudi njen ustanovitelj je bil John A. Macdonald.

Leta 1858 je Nova Kaledonija postala britanska kolonija Britanska Kolumbija. Ko so ji obljubili, da bodo zgradili železnico, se je pridružila federaciji. Gradnja kanadske pacifiške železnice je odprla zahod in priseljenci iz Evrope so ustvarili družbeni mozaik, ki je značilen za zdajšnje prerijske province.

Canada provinces evolution
Spreminjanje upravne delitve ozemlja Kanade od leta 1867

Že sredi 17. stoletja je prišlo do tekmovanj med Francijo in Anglijo za nova ozemlja. Nasprotja med Francijo in VB so med letoma 1689 in 1763 pripeljala do štirih vojn med priseljenci v novem svetu, v katerih je Francija postopoma izgubila večino ozemelj. Veliki Britaniji je morala prepustiti Novo Fundlandijo, Novo Škotsko in ozemlje okrog Hudsonovega zaliva. Čeprav je Kanada postala del Britanskega imperija, je bil francoski vpliv vedno močan in mnogi Kanadčani še danes govorijo francosko.

Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki so jo sestavljale province Ontario, Quebec, Novi Brunswick in Nova Scotia. Imela je parlament po britanskem vzoru, državni poglavar pa je ostal britanski monarh, ki ga je zastopal generalni guverner.

Od leta 1905 dalje so se širile in nastajale nove province. Kanada se je od združitve uspešno politično uveljavljala navzven - med drugim je bila med ustanoviteljicami OZN in NATO - nikoli pa ji ni uspelo odpraviti notranjih nasprotij med angleško in francosko govorečima deloma prebivalstva v provinci Quebec. Kanada kakršno poznamo danes, obstaja šele od leta 1949, ko so se prebivalci Nove Fundlandije s plebiscitom odločili za priključitev h kanadski federaciji. To pa je bila zadnja stopnja v procesu, ki je potekal več kot štiri stoletja.

Geografija

Kanada leži severno od ekvatorja ter zahodno od začetnega poldnevnika v Greenwichu. Kanada je tudi najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljasko) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu). Država se razteza od Atlantskega oceana na vzhodu do Tihega oceana na zahodu. Kanada se razteza od lovišč v vodah okrog Nove Fundlandije do visokih gora in prostranih gozdov Skalnega gorovja. Najjužnejšo mesto Windsor leži na 42. vzporedniku, na severu pa sega Kanada vse do 84. vzporednika. Kanada se na severu dotika tudi Arktičnega oceana, kjer se njene ozemeljske zahteve razširjajo do Severnega tečaja. Kanadske ozemeljske vode na severovzhodu mejijo na ozemeljske vode Grenlandije, ki pripada Danski, tik pred obalo Nove Fundlandije se nahajata še otoka Saint-Pierre in Miquelon, ki sta sestavni del Francije.

V sredini Kanade ležijo prerije, ravna prostranstva, ki jih uporabljajo predvsem za živinorejo in pridelovanje pšenice. Severna Kanada je pokrita z velikimi predeli gozdov in tundre, na zahodu države pa prevladuje skalno gorovje.

Province in ozemlja

Kanada je upravno razdeljena na 10 provinc in 3 ozemlja. Province imajo precej močne pristojnosti ter relativno veliko samostojnost, medtem ko so ozemlja bolj podrejena zvezni vladi. Province in ozemlja imajo svoja lastna enodomna zakonodajna telesa.

Province

Ozemlja

Zastava

Kanadska zastava je rdeče-bele barve in v sredini ima javorjev list. Zasnovala sta jo George Stanley in John Matheson na osnovi zastave Kraljeve vojaške šole.[8] Zastava je 15. februarja 1965 nadomestila kolonialno britansko zastavo, v kateri je bila levo zgoraj zastava Velike Britanije (Union Jack), na rdečem ozadju pa desno še grb.[9]

Industrija

Kanada je ena izmed sedmih svetovnih industrijskih velesil z visoko razvito in na svetovnem trgu konkurenčno industrijo, ki v veliki meri temelji na naravnem bogastvu in poceni domači energiji. Je tesno navezana na ZDA, z visokim deležem ameriškega kapitala, zlasti v avtomobilski, kemični, elektrotehnični in elektronski industriji.

Energetsko bogastvo, predvsem premog, nafta, zemeljski plin in vodna sila, je temelj kanadskega gospodarstva. Večina industrijske proizvodnje je zgoščena okrog Velikih jezer in Reke svetega Lovrenca. Med najpomembnejšimi panogami so letalska industrija, industrija prometnih sredstev ter visokotehnološka industrija. Po vsej Kanadi se je razvila raznovrstna industrija, ki temelji na domačih kovinskih in nekovinskih rudah in izdeluje proizvode visoke kakovosti. Kanada je ena največjih porabnic energije na prebivalca. To si lahko privošči zaradi velikih hidroenergetskih zmogljivosti, ki pokrivajo več kot dve tretjini potreb po električni energiji. Daleč najpomembnejši industrijski območji sta v Ontariu in Quebecu, saj dajeta kar tri četrtine vrednosti industrijske proizvodnje.

Avtomobilska industrija prispeva več kot četrtino vsega izvoza. Pomembni sta tudi kemična industrija, predvsem petrokemična v zahodnem delu, in farmacevtska industrija. Petrokemično industrijo zahodne Kanade večinoma obvladuje ameriški kapital, usmerjena pa je v proizvodno izdelkov bazične organske kemije za ameriški trg in umetnih gnojil, izdelke za široko porabo pa izdelujejo v Ontariu in Quebecu iz surovin, uvoženih iz ZDA.

Živilska industrija je izrazito zgoščena v Ontariu in Quebecu vzdolž najpomembnejših prometnih poti od juga Ontaria prek Montreala do Quebec Cityja. Tam pridelujejo tudi izdelke iz drugih delov države, večja zgostitev te industrije je še v južnih delih prerijskih provinc.

Z velikimi državnimi naložbami v raziskovanje in razvoj je Kanada postala svetovna velesila tudi v letalski industriji. Najuspešnejše so družbe Bombardier, Bell Helicopter s polovičnim deležem v proizvodnji turbinskih helikopterjev ter Pratt & Whitney...

Prometno omrežje

Cestno omrežje
V vzhodnem delu države je zelo gosto, v redko poseljenih severnih delih so maloštevilne, večinoma makadamske ceste.
Železniški promet
Kanada ima dve čezcelinski progi. Potekata po južnih delih države od Atlantske obale prek Montreala, Winnipega, Regine, Calgaryja oz. Edmontona do pristanišča Vancouver ob Tihem oceanu.
Ladijski promet
Morska pot Sv. Lovrenca je ena najpomembnejših notranjih plovnih poti na svetu. Po njej lahko pljujejo čezoceanske ladje, vendar je zaradi ledu odprta le od aprila do decembra. Po njej prevažajo predvsem razsuti tovor, nafto, avtomobile in jeklo.
Letalski promet
Največja letalska prevoznika sta Air Canada in prav tako zasebni prevoznik Canadian Airlines International.

Gospodarstvo

Kmetijstvo
Težko je verjeti, da so bile rodovitne prerije pred 100 leti v glavnem še nenaseljene. Leta 1941 so v Kanadi našteli okoli 750.000 kmetij, danes pa jih je več kot polovico manj. Na območjih, kjer vremenske in druge razmere niso omogočale velikega pridelka, so naselja spet opustili, v podnebno ugodnem in rodovitnem svetu pa so ostale velike kmetije, ki so opremljene s sodobno tehnologijo in mehanizacijo in ki obdelujejo čedalje večje površine zemlje.
Ribištvo
Ribištvo je postalo pomembna gospodarska panoga šele, ko se je vključila v zvezno državo Nova Fundlandija, čeprav so se seveda njeni prebivalci ukvarjali z njim že od 15. stoletja. Za Novo Fundlandijo in druge obmorske province so ribe in ribji izdelki glavno izvozno blago in so življenjskega pomena za njihovo sicer dokaj šibko in nerazvito gospodarstvo.
Gozdarstvo
Gozdarska industrija temelji na dozdevno neizčrpnih zalogah lesa. Gozdovi pokrivajo več kot 3,2 milijona km² dežele, predvsem na Kanadskem ščitu in v Britanski Kolumbiji. Les so stoletja uporabljali za gradnjo in kot gorivo, proti koncu 19. stoletja pa sta se začeli naglo razvijati tudi papirna industrija in proizvodnja celuloze.

Demografija

Jeziki

Na zvezni ravni sta uradna jezika angleščina in francoščina. Francoščina je uradni jezik province Québec, medtem ko sta provinca New Brunswick in prestolnica Ottawa dvojezični. V ozemljih na severu države se uporabljajo tudi jeziki prvotnih ljudstev.

Spodnja tabela podaja število prebivalstva po posameznih provincah in ozemljih s številom govorcev kot t je to podano v popisu prebivalstva Kanade 2011 Census (“Home language”).

Provinca/ozemlje Skupaj prebivalcev Angleščina % Francoščina % Drugi jeziki % Uradni jezik(i)
Zastava {{{alias2}}} Ontario 12.722.065 10.044.810 78,95% 284.120 2,23% 1.827.870 14,36% angleščina (de facto)
Zastava {{{alias2}}} Quebec 7.815.955 767.415 9,81% 6.249.080 79,95% 554.405 7,09% francoščina[10]
Zastava Britanske Kolumbije Britanska Kolumbija 4.356.205 3.506.600 80,49% 16.685 0,38% 670.095 15,38% angleščina (de facto)
Zastava Alberte Alberta 3.610.185 3.095.255 85,73% 24.690 0,68% 379.550 10,51% angleščina
Zastava {{{alias2}}} Manitoba 1.193.095 1.007.325 84,42% 17.950 1,5% 125.285 10,5% angleščina
Zastava {{{alias2}}} Saskatchewan 1.018.310 938.170 92,13% 4.295 0,42% 59.240 5,81% angleščina
Zastava {{{alias2}}} Nova Škotska 910.620 868.765 95,40% 15.940 1,75% 18.510 2.03% angleščina (de facto)
Zastava {{{alias2}}} Novi Brunswick 739.895 512.115 69,21% 209.885 28,36% 9.310 1,25% angleščina, francoščina
Zastava {{{alias2}}} Nova Fundlandija in Labrador 509.950 502.475 98,53% 1145 0,22% 5.000 0,98% angleščina (de facto)
Zastava {{{alias2}}} Otok princa Edvarda 138.435 132.200 95,49% 2.465 1,78% 2.925 2,11% angleščina (de facto)
Zastava {{{alias2}}} Severozahodno ozemlje 41.040 36.485 88,9% 555 1,35% 3.620 8,8% Chipewyan, Cree, angleščina, francoščina, Gwich’in, inuinnaqtun, inuktitut, Inuvialuktun, North Slavey, South Slavey, Tłįchǫ[11]
Zastava {{{alias2}}} Jukon 33.655 31.025 92,18% 820 2,43% 1240 3,68% angleščina, francoščina
Zastava {{{alias2}}} Nunavut 31.765 14.440 45,45% 245 0,77% 16.820 52,95% inuktitutščina (inuktitut, inuinnaqtun), angleščina, francoščina[12]
Zastava Kanade Kanada 33.121.175 21.457.080 64,78% 6.827.860 20,61% 3.673.865 11,09% angleščina, francoščina

Vir: Statistics Canada, 2011 Census Population by language spoken most often and regularly at home, age groups (total), for Canada, provinces and territories. (Figures reflect single responses.).[13]

Viri

  1. "Official Languages Act" (PDF). Revised Statutes of NWT, 1988. Department of Justice, Northwest Territories. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2005-04-08. Pridobljeno dne 2008-11-08.
  2. http://www12.statcan.gc.ca/english/census06/data/highlights/ethnic/pages/Page.cfm?Lang=E&Geo=PR&Code=01&Data=Count&Table=2&StartRec=1&Sort=3&Display=All&CSDFilter=5000
  3. http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2006/dp-pd/prof/92-591/details/Page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=All&GeoLevel=&GeoCode=01
  4. Queen and Canada - The Royal Household. Pridobljeno 1.7.2009.
  5. "Canada's population clock". Statistics Canada. Pridobljeno dne 1.7.2009.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 "Canada". International Monetary Fund. Pridobljeno dne 22.4.2009.
  7. Central Intelligence Agency (2006-05-16). "The World Factbook: Canada". Central Intelligence Agency. Pridobljeno dne 6.5.2007.
  8. Birth of the Canadian flag pridobljeno 5. februarja, 2014
  9. First "Canadian flags" pridobljeno 5. februarja, 2014
  10. Office Québécois de la langue francaise. "Status of the French language". Government of Quebec. Pridobljeno dne November 10, 2010.
  11. "Official Languages". Northwest Territories Education, Culture and Employment. Government of the Northwest Territories. Pridobljeno dne 19 July 2014.
  12. Consolidation of (S.Nu. 2008,c.10) (NIF) Official Languages Act and Consolidation of Inuit Language Protection Act
  13. Population by language spoken most often and regularly at home, age groups (total), for Canada, provinces and territories

Glej tudi

Zunanje povezave

Bošnjaki

Bošnjaki (bosansko Bošnjaci, angleško Bosniaks) so južnoslovanski narod, ki živi v Bosni in Hercegovini, kjer so poleg Srbov in Hrvatov eden izmed treh konstitutivnih narodov. Predstavljajo od 43,47 % do 55 % prebivalstva.

Bošnjaki živijo tudi v sosednjih državah BiH: v Srbiji, Črni gori in na Hrvaškem.

Bošnjaki govorijo bosanski jezik, ki se ponekod (v Srbiji) imenuje bošnjaški jezik. Po veroizpovedi so večinsko muslimani, in sicer sunitske ločine, kar je posledica islamizacije v času turške okupacije bosanske srednjeveške države, do 10% je ateistov, ostali pa so ali pravoslavci ali katoličani. Njihova etnogeneza je zelo dolga in se vleče od naselitve južnih Slovanov na področje okoli reke Bosne (Bosnae), srednjeveške bosanske države, turške in avstro-ogrske okupacije, Države SHS, Kraljevine SHS in Jugoslavije prek priznanja naroda "Muslimani" (Ustava SFRJ, 1974) do priznanja naroda Bošnjaki (Ustava Federacije BIH, 1994).

Številni Bošnjaki (ekonomski in politični migranti) živijo v drugih evropskih državah (predvsem v Nemčiji, Švici, Avstriji, na Švedskem, v Sloveniji (pri nas jih živi okoli 32.500). Izven Evrope pa živijo v Turčiji, Severni Ameriki (ZDA in Kanada) ter Avstraliji.

Sprva so bile migracije Bošnjakov ekonomske narave, kasneje pa posledica vojne v BiH (1992-1995).

Gostota prebivalstva

Gostota prebivalstva je razmerje med številom prebivalstva in površino, na kateri živijo. Na ravni države ima največjo gostoto Monako (16.329 prebivalcev/km²), najmanjšo pa Kanada (1,03 prebivalca/km²).

Hokej na ledu na olimpijskih igrah

Hokej na ledu na olimpijskih igrah za moške reprezentance se je prvič pojavil na Poletnih olimpijskih igrah 1920, nato pa od Zimskih olimpijskih iger 1924 poteka na Zimskih olimpijskih igrah. Turnir za ženske reprezentance poteka od Zimskih olimpijskih iger 1998.

Hokejski hram slavnih lige NHL

Hokejski hram slavnih lige NHL, ki je bil ustanovljen leta 1961, vsebuje najboljše hokejiste, ki so igrali v severnoameriški ligi NHL, ob tem pa tudi sodnike in ostale zaslužne posameznike za razvoj lige NHL.

Indeks človekovega razvoja

Indeks človekovega razvoja (angleško Human Development Index, kratica HDI) je primerjalno merilo za države, izračunano iz življenjske dobe, stopnje pismenosti, stopnje izobrazbe in življenjske ravni. Z namenom ocenjevati in primerjati revščino po širših merilih kot le na podlagi dohodkov sta ga leta 1990 ustvarila nobelovec Amartya Sen in vplivni pakistanski ekonomist Mahbub ul Haq s pomočjo Gustava Ranisa z univerze Yale in lorda Meghnada Desaija iz Londonske ekonomske šole in je vse odtlej del Poročila o človekovem razvoju Razvojnega programa Združenih narodov.

Ivan John Plut

Ivan John Plut, kanadski Slovenec, * 1. januar 1934, † 27. marec 2015, Toronto, Ontario, Kanada.

John Stanley Plaskett

John Stanley Plaskett, CBE, FRS, kanadski astronom, * 17. november 1865, Hickson, Ontario, Kanada, † 17. oktober 1941, Esquimalt, Britanska Kolumbija, Kanada.

Plaskett je najprej delal kot mehanik in asistent na Oddelku za fiziko Univerze v Torontu, nato se je pri 30 letih vpisal na študij fizike in matematike.

NHL

National Hockey League (kratica NHL) je profesionalna liga v hokeju na ledu, ki jo sestavlja 30 moštev iz Severne Amerike. V svetu se jo obravnava kot najprestižnejšo hokejsko ligo na svetu in kot eno najbolj cenjenih profesionalnih športnih lig v Severni Ameriki. Vsako leto se zmagovalcu lige podeli pokal Stanleyjev pokal, ki je najstarejši severnoameriški pokal v profesionalnem športu.Liga je bila ustanovljena leta 1917 v Montrealu, Quebec, Kanada. Njen predhodnik je bila organizacija National Hockey Association (NHA), ustanovljena leta 1909. Sprva so sodelovalo 4 moštva, po seriji širitev, krčenj in premestitev liga trenutno vsebuje 30 moštev, 24 iz ZDA in 6 iz Kanade. Po neuskladitvi pogajalskih izhodišč med ligo in igralci v sezoni 2004/05, ki je vodila do končne odpovedi celotne sezone, je liga uprizorila uspešen povratek z rastjo prihodkov in dobička. Leta 2009 je liga zabeležila rekordno število sponzorjev, televizijskih gledalcev in obiskovalcev.NHL vleče mnoge nadarjene igralce z vsega sveta. Trenutno ima liga igralce iz okoli 20 držav. Kanadčani so zgodovinsko gledano prednjačili, kar se tiče narodnosti. Vzrok temu je, da tako šport kot liga izvirata iz Kanade. V zadnjih 25 letih je narasel odstotek ameriških in evropskih igralcev, predvsem zaradi širitev v ZDA, visokega standarda igre in dostopnosti nadarjenih evropskih igralcev.

Peter Klopčič

Peter Klopčič, kanadsko-slovenski ekonomist, * 1925, † 9. december 2008, Toronto, Kanada.

Poletne olimpijske igre 1996

Poletne olimpijske igre 1996 (uradno XXVI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1996 v Atlanti, Georgia, ZDA. Druge gostiteljske kandidatke so bile: Atene, Grčija; Beograd, Srbija, Jugoslavija; Manchester, Združeno kraljestvo; Melbourne, Avstralija in Toronto, Kanada.

Rusija

Rusija (rusko Росси́я, Rossíja; izgovarjava [rɐˈsʲijə̟]; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; [rʌ'sʲij.skə.ə̟ fʲə̟.dʲɪ'ra.ʦə.ə̟],(v ruščini) poslušaj ) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta.

Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze.

Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Seznam suverenih držav

Seznam suverenih držav.

Na svetu je trenutno 194 povsem neodvisnih držav.

Prvi stolpec vsebuje praktično (neuradno) kratko ime države, kot ga je za slovenski standard pripravila Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije [1], drugi in tretji pa pripadajoče uradno kratko in uradno polno ime države iz standarda SIST ISO 3166. Slovenski prevod tega standarda je prvič izšel leta 1996, v pripravi pa je nov prevod standarda, ki bo upošteval številne spremembe uradnih kratkih in uradnih polnih imen držav, do katerih je prišlo po prvi slovenski izdaji standarda. Predvidoma naj bi izšel leta 2008 z oznako SIST ISO 3166-1:2008. Veljavni mednarodni standard ISO 3166-1:2006 je izšel novembra 2006. V standardu so navedana tista uradna kratka in uradna polna imena držav, kakršna posamezne države oziroma ozemlja prijavljajo Organizaciji združenih narodov v svojem, angleškem in francoskem jeziku, druge članice OZN pa so jih dolžne spoštovati.

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi na v bivši jugoslovanski republiki Makedoniji in Sloveniji. V Republiki Hrvaški so bili do leta 1991 konstitutivni narod. V Republiki Srbski, eni od dveh entitet Bosne in Hercegovine, so večinski narod (več kot 90 %). Srbi so uradno priznana manjšina v Romuniji ter na Madžarskem. Številni Srbi (ekonomski in politični migranti) živijo v drugih evropskih državah (predvsem v Nemčiji, Švici in Avstriji), v Severni Ameriki (ZDA in Kanada) ter Avstraliji.

Srbi so večinoma pravoslavne veroizpovedi. Govorijo srbski jezik.

Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu

Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu je vsakoletni hokejski turnir za reprezentance pod okriljem Mednarodne hokejske zveza od leta 1920. Med letoma 1920 in 1968 je kot Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu štel hokejski turnir Zimskih olimpijskih iger. Najuspešnejša reprezentanca po številu naslovov prvaka je Kanada, ki je dosegla 26 naslovov v 65-ih nastopih, Sovjetska zveza pa jih je dosegla 22 na le 34-ih turnirjih in je daleč najboljša po odstotku naslovov glede na število nastopov, 64.7%, so tudi edina reprezentanca, ki je prav na vsakem nastopu osvojila medaljo. Skupaj s sovjetskimi naslovi je ruska reprezentanca, ki jo Mednarodna hokejska zveza priznava kot naslednico sovjetske reprezentanca, najuspešnejša s 27-imi naslovi prvaka.

Toronto

Toronto (2.732.000 prebivalcev) je glavno mesto province Ontario in je največje mesto v Kanadi. Ta primat je v 70. letih 20. stoletja prevzelo od Montréala.

Po eni od teorij je mesto dobilo ime po besedi toran-ten, ki v jeziku Indijancev Huron pomeni »kraj za srečevanje«, po drugi teoriji pa naj bi podobna beseda v jeziku Indijancev Mohawk pomenila »kraj, kjer drevesa rastejo na vodi«. Mesto leži ob severozahodni obali jezera Ontario (najmanjše od severnoameriških Velikih jezer). Najbolj znana stavba v mestu je stolp CN Tower (ime je dobil po železniški družbi Canadian National), ki je s 553 m trenutno druga najvišja prosto stoječa zgradba na svetu. Poleg tega bo hokejske navdušence pritegnil tudi Hokejski hram slavnih lige NHL.

Mesto ima podzemno železnico, dopolnjeno z avtobusnimi in tramvajskimi progami.

Mednarodno letališče na severovzhodu mesta se imenuje po diplomatu in Nobelovemu nagrajencu za mir Lesterju Bowlesu Pearsonu. Glavna železniška postaja se imenuje Union Station, poleg lokalnih primestnih prog ima neposredne železniške povezave tudi z Montréalom, Ottawo, Niagarskimi slapovi, New Yorkom, Detroitom in Vancouvrom. Jezersko pristanišče je povezano z vsemi petimi Velikimi jezeri in po pomorski poti sv. Lovrenca tudi z Atlantskim oceanom.

Ukrajinci

Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada). Govorijo ukrajinščino.

Uradni jezik

Rabo določenega uradnega jezika predpisuje približno polovica držav sveta. Nekatere imajo le en uradni jezik, denimo Albanija, Francija (čeprav domačini govorijo več jezikov), Nemčija ali Litva. Druge imajo več kot en uradni jezik, denimo Švica, Kanada, Belorusija, Paragvaj, Bolivija, Afganistan, Indija in Republika Južna Afrika.

V Sloveniji je na ozemlju celotne države uradni jezik slovenščina, v občinah, kjer živi italijanska ali madžarska manjšina, pa poleg nje še italijanščina oz. madžarščina.

Slovenščina je jezik uradnih pisem in pogovorov, učni jezik v šolah, jezik policije, sodišč in drugih uradnih ustanov. V slovenščini so napisi na prometnih tablah in javni napisi (imena ulic, ustanov). V slovenščini izhajajo sredstva množičnega obveščanja in slovenščina je jezik različnih področij kulture in znanosti.

Podobno kot pri nas problem uradnega jezika rešujejo še v Hrvaški, Italiji, Španiji in Iraku.

Nekatere države, kot so Združene države Amerike, sploh nimajo določenega uradnega jezika, pač pa urejanje tega prepuščajo svojim podenotam. V praksi v ZDA na zvezni ravni uporabljajo angleščino, vendar tam to ni uradno določen jezik, pač pa de facto »uradni« jezik. Spet druge države, kot so Avstralija, Eritreja, Luksemburg, Švedska ali Tuvalu, pa sploh nimajo nikakršnih uradnih jezikov, čeprav se v praksi v občevanju z državo uporablja ta ali oni.

Zaradi posledic kolonializma (in/ali neokolonializma) v nekaterih afriških državah uradni jezik in jezik poučevanja (navadno francoščina ali angleščina) nista niti domača niti najbolj uporabljana jezika. V nasprotju z njimi pa je Republika Irska zaradi irskega nacionalizma uzakonila irščino kot uradni nacionalni jezik, čeprav jo danes na Irskem govori manj ljudi kot uradno njej podrejeno angleščino.

V nekaterih državah je vprašanje o izbiri in načinu rabe uradnega jezika prvovrstno politično vprašanje. Tako je Bosna in Hercegovina po osamosvojitvi in krvavi vojni namesto nekdanje jugoslovanske srbohrvaščine privzela tri uradne jezike: bošnjaščino, srbščino in hrvaščino.

Willard Sterling Boyle

Willard Sterling Boyle, kanadski fizik, * 19. avgust 1924, Amherst, Nova Škotska, Kanada, † 7. maj 2011, Halifax

Boyle je leta 2009 skupaj s Smithom prejel Nobelovo nagrado za fiziko za izum polprevodniškega vezja za zajem slike, senzorja CCD.

Časovni pas

Časovi pasovi so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas. Na Zemlji je teoretično 24 pasov, v praksi pa meje ustrezajo mejam administrativnih enot ali geografskim posebnostim v razponu od UTC-12:00 do UTC+14:00, v nekaterih državah je zamik tudi 30 ali 45 min (npr. Nepal). Slovenija je v pasu UTC+01:00 (Srednjeevropski čas), ki je točen vzdolž 15. poldnevnika, kar poteka skoraj natančno čez sredino države, s poletnim časom UTC+02:00.

Države v Severni Ameriki
Suverene države
Odvisna ozemlja
Skupnost narodov (Commonwealth)
Suverene države
Odvisna ozemlja
Članice
Kandidatke
Azijsko-Pacifiško ekonomsko sodelovanje (APEC)
Članice
Partnerske države

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.