Kamena doba

Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena). Tako poimenovanje izhaja iz časa, ko je bil glavni cilj arheoloških izkopavanj prav iskanje artefaktov. Uporabljali so tudi les, kosti in druge materiale, a je bil med temi najbolj primeren ravno kamen, ker je bil najbolj odporen in preprost za uporabo. Čas obdobja zaradi pomanjkanja natančnih dokazov ni natančno določen.

Uporabo orodja, ki se je pri človeku prvič pojavila v tem obdobju, so znanstveniki dolgo smatrali za bistveno razliko med ljudmi in živalmi. Zadnja odkritja pa kažejo, da tudi šimpanzi uporabljajo podobne pripomočke, kot so jih uporabljali ljudje v paleolitik Pred kakšnimi pet tisoč leti je v naše kraje priromala prva kovina – baker. Ljudje so se ga naučili taliti in vlivati v kalupe. Tako so izdelovali sekire, motike in druge predmete. Ker je bil baker redek, pa tudi nekoliko premehak, je še vedno prevladovalo orodje in orožje iz kamna.

Obdobja

  • Stara kamena doba ali paleolitik
  • Srednja kamena doba ali mezolitik
  • Mlajša kamena doba ali neolitik

Preživetje

Orodje in orožje

Biface de St Acheul MHNT
več kot 200.000 let star pestnjak.

Obdobja prazgodovine so poimenovane po materialu, ki so ga ljudje v tistem času najpogosteje uporabljali za izdelavo orodja in orožja. Okoli 2.000.000 pr. n. š. so hominidi izdelali prvo kamnito orodje, ki pa je bil po večini le preklan kamen, ki je na ta način dobil oster rob. Približno 500.000 let kasneje so pričeli izdelovati pestnjake. To so bila prva namensko oblikovana orodja, uporabljali so ga dlje kot katero koli drugo orodje v zgodovini.

Pestnjak je oblikovan tako, da ga držimo za spodnji, zaobljeni del, uporabljamo pa zgornji, ostrejši in tanjši del. V kameni dobi, so ga uporabljali predvsem za klanje živali, kopanje za iskanje korenin, vode in živali, odstranjevanje lubja z drevesnih debel in za lov.

Hrana

Ljudje v kameni dobi so bili lovci-nabiralci, njihov glavni vir hrane pa so bile rastline in živali iz okolja, v katerem so živeli. Nabirali so sadeže, jagodičje in korenine in lovili divje živali, od katerih niso zavrgli ničesar - organi, med drugim možgani, jetra in ledvice, so bili surovi mehkejši od samega mesa živali.

Po izumrtju megafavne v Evropi, Avstraliji, Aziji in severni Ameriki pred približno 9.000 do 15.000, so morali ljudje spremeniti svoje prehrambene navade, kar je morda vzpodbudilo začetek kmetijstva. Tako so v neolitiku že začela nastajati prva stalna bivališča, pričeli so s preprostim poljedelstvom in udomačili nekatere živali.

Bivališča

Kamenodobni ljudje so živeli v manjših skupinah, ki so se pogosto selile. Za zaščito pred vremenskimi pojavi ter plenilci so si izdelovali različna bivališča, od šotorov iz živalskih kož do večjih bivališč iz mamutovih kosti. Prva prebivališča, kamne, ki so podpirali poševno ležeče veje, naj bi v Afriki gradil Homo habilis. Nasprotno pa je izraz »jamski človek,« ki se predvsem v popularni kulturi pogosto uporablja kot sinonim za pračloveka, zavajajoč, saj so v jamah razen redkih izjem živeli samo neandertalci.

Jamske poslikave

Altamira, bison
Bizon, ena najbolj znanih poslikav iz Altamire.

V kameni dobi so nastale številne jamske poslikave, ki so zelo pomembne za razumevanje življenja ljudi v tistem času. Najpogostejši motivi na njih so živali, ljudje se pojavljajo redko. Med najbolj poznane jamske poslikave spadajo:

Skupno je v Evropi poznanih več kot 250 nahajališč jamskih poslikav, vendar pa je ogled mnogih zaradi njihove občutljivosti otežen.[1]

Kamena doba v popularni kulturi

Otroci zemlje, serija petih knjig pisateljice Jean M. Auel, se dogaja v kameni dobi, natančneje v paleolitiku. Zgodbe so delno zveste arheološkim in antropološkim najdbam iz tistega časa.

Risanka Kremenčkovi vsebuje nekatere elemente življenja v kameni dobi, vsebuje pa tudi številne nepravilnosti, med drugim sočasni obstoj ljudi in dinozavrov ter televizorje.

Sklici in opombe

  1. Artchive: Cave Paintings.

Glej tudi

Zunanje povezave

Arhaični Homo sapiens

Arháični Homo sapiens je okviren izraz za različne prednike človeka, ki so se razvili iz pokončnega človeka in so sodeč po ostankih okostij živeli v obdobju, ki se je začelo pred 500.000 leti (v srednji kameni dobi). Izraz po navadi označuje predstavnike Homo heidelbergensis, Homo rhodesiensis, Homo neanderthalensis in včasih še Homo antecessor, kot nasprotje sodobnemu mislečemu človeku (Homo sapiens sapiens).

Imeli so že možgansko prostornino, podobno tisti sodobnega človeka (med 1200 in 1400 kubičnih centimetrov), zato jih nekateri paleontologi razvrščajo kot podvrste Homo sapiens. Od sodobnega človeka se razlikujejo med drugim po debelejši lobanji, močnem nadočesnem grebenu in neizraziti bradi.

Doggerland

Doggerland je bilo kopno območje, zdaj ležeče pod južnim Severnim morjem, ki je povezovalo Veliko Britanijo s celinsko Evropo med zadnjo ledeno dobo in po njej. Okoli 6.500 do 6.200 let pr. n. št. ga je polagoma preplavilo morje. Geološke raziskave so pokazale, da se je raztezalo od vzhodne obale Velike Britanije do Nizozemske in zahodne obale Nemčije ter polotoka Jutlandije. To je bil v mezolitiku verjetno bogat in od človeka poseljen habitat, čeprav se je zaradi naraščajoče gladine morja postopno skrčil na nizkoležeče otoke, preden je bil, morda s cunamijem, ki ga je povzročil plaz Storegga, dokončno potopljen.Arheološki potencial območja so prvič prepoznali v zgodnjem 20. stoletju, zanimanje pa je močno poraslo leta 1931, ko je vlačilec, ki je plul na tem območju, izvlekel roženo konico z zazobkom iz časa, ko je bila tu tundra. Ladje so pozneje izvlekle ostanke mamutov, levov in drugih kopenskih živali ter nekaj prazgodovinskih orodij in orožij.

Henge

Henge [hɛndʒ] (tudi henge spomenik) je posebna vrsta neolitskih zemeljskih del. Obstajajo okrogle ali ovalne oblike s premerom 20-480 m, ki so omejene z nasipom in z notranjim jarkom. Večina hengeov ima en sam jarek; nekateri imajo dva in tri koncentrične jarke ali so tudi brez. Izraz je leta 1932 skoval Sir Thomas D. Kendrick (1895-1979), kasneje kustos British Antiquities v Britanskem muzeju. To končnico je uporabil pri Stonehenge. Izraz izhaja iz anglosaksonske besede henge in pomeni vratom podobno strukturo. Leta 1925 so odkrili Woodhenge, Class I Henge (z dostopom) in s sedmimi koncentričnimi vrstami obročev v centru; tako so ga imenovali zaradi podobnosti z Stonehengeom.

Eden, dve ali štirje (redko) prehodi skozi obzidje vodijo do zaprtih prostorov. Tam se nahaja portal, kamniti krog, obroč štirih pokončnih megalitov povezanih s preklado (angl. Four-poster stone circle ), monoliti, jama, steber, lahko niz lesenih stebrov ali menhirji in grobovi, slednji so bili pogosto dodani kasneje. Glede na za obrambo precej neprimeren notranji jarek (redek na Irskem) in zunanji zemeljski nasip, je imel henge verjetno obredno funkcijo; stene imajo lahko namen ščititi obrede znotraj, pred zunanjim svetom. Jarke za henge bi bilo težko delati v območjih s kamnitimi tlemi. Samo Ring of Brodgar na Orknejskih otokih, je vklesan v peščenjak. Henge kot Durrington Walls, henge Class II, so naselja. Večina hengeov je danes v veliki meri izravnanih.

Hipogej Ħal-Saflieni

Hipogej Ħal-Saflieni v Paoli (Malta) je podzemna zgradba (podzemnica), ki so jo izkopali okrog leta 2500 pr. n. št. Na začetku so jo verjetno uporabljali kot svetišče, potem pa je že v prazgodovini postala nekropola. Hipogej v Paoli je edini prazgodovinski podzemski tempelj na svetu. Na seznamu Unescove svetovne dediščine je od leta 1980.

Odkrili so ga povsem po naključju leta 1902, ko so pri kopanju cisterne za vodo prebili njegov strop. Delavci so sprva hoteli svoje odkritje prikriti, vendar jim to na srečo ni uspelo. Proučevanje zgradbe so zaupali jezuitu Manuelu Magriju, ki je v imenu muzejskega odbora vodil izkopavanja. Magri je leta 1907 na žalost umrl, še preden je bilo objavljeno njegovo poročilo. Izkopavanja je po njegovi smrti nadaljeval arheolog in zgodovinar sir Temi Zammit.

Hipogej je bil od leta 1992 do 1996 zaradi restavracijskih del zaprt za obiskovalce, nato so ga ponovno odprli. Obišče ga lahko samo 80 obiskovalcev dnevno. Obiski so razprodani za nekaj tednov vnaprej.

Hohokam

Hohokam ali Hohokamska kultura (hə-hō'kəm) je bila kamenodobna indijanska kultura na jugozahodu današnjih Združenih držav , ki je cvetela v času med začetkom n.š. in okrog 1.450 n.š.

Jamske poslikave

Jamske poslikave so slike na stenah in stropu jam, večinoma iz prazgodovine. Najzgodnejša umetnost v Evropi sega v aurignaciensko obdobje pred približno 40.000 leti in se nahaja v jami El Castillo v Kantabriji v Španiji.

Jamskim poslikavam se pogosto reče tudi stenske poslikave, saj so ostanke slik našli tudi na previsnih stenah in skalah oziroma zunaj jam. Zaradi vremenskih vplivov pa se večina teh slik ni ohranila. Slike v jamah so se ohranile, ker so bile pogosto zasute in tako zaščitene pred večjimi spremembami vlage in temperatur.

Lovrenc na Dravskem polju

Lovrenc na Dravskem polju leži na jugu Dravskega polja, pod Ptujsko Goro, ki je znano romarsko središče. Leži na prodnati ravnini na levem bregu potoka Polskava. Upravno sodi Lovrenc na Dravskem polju v občino Kidričevo in ima 657 prebivalcev. V kraju delujejo tudi številna društva. Večina prebivalcev je zaposlena na Ptuju ali v Kidričevem.

V Lovrencu na Dravskem polju se je rodil Janko Urbas, gozdar, strokovni pisatelj in predavatelj.

Mezolitik

Mezolitik je zgodovinsko obdobje, ki se začne pred 10.000 leti s koncem ledene dobe. Obširni ledeniki so se stopili in danes pokrivajo le desetino kopnega, v času ledene dobe pa so prekrivali kar tretino zemeljske površine. Z umikom ledenikov, so se razširili gozdovi, izumrle pa so tudi nekatere ledenodobne živali, kot so mamuti, dlakavi nosorogi in jamski medvedi, ker se niso morali prilagoditi spremembam v naravi.

Tedanji ljudje so se naselili ob rekah in morjih, preživljali pa so se še vedno z lovom in nabiralništvom. Življenje ob rekah in morju je uveljavilo zlasti ribolov. Izpoplnili so harpuno, trnek in mrežo. Za ribolov so začeli uporabljati tudi vrše( košare), za prevoz po rekah pa čolne deblake oziroma drevake, ki so jih izdelali iz enega samega debla. Izdelalali pa so si tudi orodja v katera so si vstavili skrbno obdelana kremenca, ki jih imenujemo mikrolite. Pomembna mezolitska novost je udomačitev psa, ki jih je opozarjal na nevarnosti in jim pomagal pri lovu.

Mogollon

Mogollon ali Mogollonska kultura (mʌɡɨˈjoʊn ali moʊɡəˈjoʊn) je bila kamenodobna indijanska kultura na jugozahodu današnjih Združenih držav , ki je cvetela med začetkom .n.š. in okrog 1.400 ali 1.450 n.š.

Neolitik

Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe. Obdobje neolitika sledi končnim holocenskim epipaleolitskim obdobjem in se začne s pojavom kmetovanja, ki je povzročilo neolitsko revolucijo in se, odvisno od geografskega območja, konča z razširjenjem kovinskih orodij v bakreni dobi (halkolitik) ali bronasti dobi ali pa se razvije neposredno v železno dobo.

V tem času so nastajala stalna bivališča ob rekah, morjih (kažuni, zemljanke, kolišča). Ob koncu ledene dobe je nastopila otoplitev in izumrle so mnoge ledenodobne živali. Začeli so uporabljati prva prevozna sredstva - čoln drevak. Ljudje so se začeli deliti na poljedelce (značilna orodja iz mlajše kamene dobe so motika, ralo, srp, ...) in živinorejce. Zaradi večje varnosti so se ljudje začeli združevati v skupnosti - rod, rodovna skupnost, pleme. Začel se je tudi razvoj obrti: lončarstvo, tkalstvo, pletkarstvo, krznarstvo/usnjarstvo, izdelovanje nakita,... začeli so se ukvarjati s poljedelstvom.Tu spoznamo motično poljedelstvo ali požigalništvo.Ker zemlje niso gnojili so se morali vsakih nekaj let zaradi izrabljene zemlje odseliti to poimenujemo selitveno poljedelstvo. leta 5000 pr.n.št. začnejo polja in njive namakat. sadili so žito in stročnice (grah bob lečo...)...

Paleolitik

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine. Razprostira se od najzgodnejše znane uporabe kamnitih orodij, verjetno s hominini kot avstralopitek, pred 2,6 milijona let, do konca pleistocena okoli 10.000 let pred sedanjostjo. Ljudje so živeli v jamah, ukvarjali so se z lovom in nabiralništvom. Nastajala je delitev med spoloma - moški so se ukvarjali z lovom, ženske pa z nabiralništvom, ognjem in otroki. Pomembnejšo vlogo v družbi so imele ženske - matriarhat. Uporabljali so preprosto kamnito orodje (pestnjak), razvila so se kamnita rezila in koščeno orodje. Zaradi varnosti in večjega uspeha pri lovu so se lovci združevali v horde, trope in črede.

Izraz paleolitik je skoval arheolog John Lubbock leta 1865. Izhaja iz grščine: παλαιός, palaios, "star" in λίθος, lithos', "kamen", kar pomeni "stara doba kamna" ali "Stara kamena doba".

Patayan

Patayan, Patayanska kultura ali Kultura Hakataya je bila kamenodobna indijanska kultura na obrobju jugozahoda današnjih Združenih držav , ki je cvetela v času med letom 700 n.š. in okrog 1.550 n.š. Ozemlje te kulture se je razširjalo ob reki Kolorado oziroma v zahodni Arizoni, jugovzhodni Kaliforniji , na jugu Nevade in na delu današnje Mehike V njeni soseščini so se na ameriškem jugozahodu razvile kulture Mogollon, Hohokam in Starih Pueblov Dediči te kulture so Indijanci Yuma . Patayanci so se ukvarjali z gojenjem »treh sester« (koruze , buč in fižola), za razliko od Hohokamcev pa se niso posvečali irigaciji.

Petroglif

Petroglifi (imenovani tudi skalne rezbarije) so piktogramske in logogramske slike, nastale z vrezovanjem v skalo. Petroglife najdemo po vsem svetu in so največkrat povezani s prazgodovinskimi ljudmi. Beseda izvira iz grških besed petros (kamen) in glyphein (vrezovati, klesati) in je bila najprej uporabljena v francoščini kot pétroglyphe.

Izraza petroglif ne bi smeli zamenjevati z besedo piktogram, ki označuje sliko, pobarvano (narisano) na skalo. Obe vrsti slik pa na splošno sodita med skalne slikarije. Petroforme so oblike vzorcev ali risb, ki so na velikih skalah in balvanih na tleh in so tudi posebna zvrst. Inukšuk so unikatne in jih je mogoče najti le na Arktiki.

Prazgodovina

Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te. Začne se pred približno dvema milijonoma let oz. s pojavom človeka in se konča okoli leta 3500 pr. n. št. z nastankom prvih visokih civilizacij, s čemer se začne stari vek.

Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji

Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji.

Stari Puebli

Stari Puebli ali Anasazi so bili kamenodobna indijanska kultura na jugozahodu današnjih Združenih držav , ki je cvetela v času med 12. stoletjem pr.n.š. in 1300 n.š. Potomci Starih Pueblov so današnji Puebli in Hopiji .

Tumulus (megalit)

Tumulus je vrsta okrogle gomile (angleško barrow, nemško hügelgrab, rusko kurgan, irsko cairn, valižansko carnedd, škotsko càrn, portugalsko mamoas) in je ena izmed najbolj pogostih vrst arheoloških spomenikov. Čeprav so skoncentrirane v Evropi, jih najdemo v mnogih delih sveta, verjetno zaradi svoje enostavne konstrukcije in univerzalnega namena.

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost. Preko umetniških del človek po navadi izraža svoja čustva in svoje dojemanje okolice, odnos do sveta.

Človek, ki se ukvarja z umetnostjo, je umetnik.

Ġgantija

Ġgantija (Džgantija) je neolitski megalitski tempeljski kompleks na malteškem otoku Gozo. Neolitski graditelji so v Ġgantiji v obdobju od leta 3.600 do 2.500 pr. n. št. postavili dva templja, ki sta več kot 5.500 let starejša od drugih najstarejših verskih zgradb na svetu. V templjih so verjetno častili boginjo Mater plodnosti. Arheologi so prepričani, da so številne figurice in kipi, ki so jih našli, povezani ravno s tem kultom. Templji v Ġgantiji so najstarejši v nizu megalitskih templev na Malteškem otočju.

Gozitanska legenda pravi, da so templje zgradili giganti, ki so jima dali tudi ime: Ġgantija namreč pomeni ″stolp velikanov″.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.