Ideologija

Ideologija (gr. ἰδέα = ideja in λόγος = logos, vedenje) je večznačen izraz, katerega pomen je odvisen predvsem od konteksta uporabe. V najširšem pomenu bi ga lahko opredelili kot vse tiste ideje o družbi (umetnosti, vzgoji, politiki, ...), ki si jih deli določena skupina ljudi. V tem smislu je to skupek vrednot in prepričanj. Lahko pa se ideologija nanaša tudi na prepričanja, ki so na neki način napačna ali izkrivljena. V tretjem smislu je to skupek prepričanj o skoraj vsem, kar vključuje tudi vsakodnevno omiko, ne glede na to, ali so ta prepričanja pravilna ali ne.

Prvotni pomen

Izraz naj bi prvi uporabil Étienne Bonnot de Condillac (1715-1780), populariziral in uveljavil pa Destutt de Tracy (1754-1836; avtor dela Eléments d'idéologie) z ostalimi senzualističnimi misleci, zbranimi okoli njega. Oba omenjena sta bila francoska razsvetljenska misleca. De Tracy je imel v mislih nekakšno znanost idej, ki jo je opisal kot del zoologije, medtem ko je njen namen opredelil kot spoznanje izvorov idej in odkrivanje odnosa med njimi. Praktični cilj takega razumevanja je bil postaviti nove temelje izobraževanju, ki ne bi bili omejeni z religioznimi ali metafizičnimi predsodki.

Toda kmalu je ideologija dobila slabšalni prizvok. Tako naj bi Napoleon (1769-1821) kritiziral te iste mislece, katedrske filozofe, ter jim je očital, da se izgubljajo v praznem razglabljanju in v abstrakcijah, namesto da bi se ukvarjali z resničnostjo, ki je edina pomembna za politično akcijo. Poimenoval jih je zanesenjaške politične idealiste, ki jim je življenje tuje. V tem smislu je torej ideologija (oziroma ideolog) že pridobila negativni pomen.

Razvejani pomen

Čeprav je bilo v 19. stoletju še vedno zaznati prvotni pomen ideologije, je vendarle ta izraz vse bolj opisoval nekakšno oviro racionalnemu mišljenju. Slednji pomen je prevladal v 20. stoletju.

Z ideologijo so se veliko ukvarjali marksisti, ki so pomen nekoliko razvejali. »Klasiki marksizma« so ideologjo razumeli kot:

  • vseobsegajoči miselni svet in duhovno življenje določene dobe,
  • tako imenovano nadgradnjo nad družbeno in ekonomsko bazo nekega sistema,
  • politično doktrino,
  • zavestno ali nezavestno idealiziranje ali prikrivanje lastnih interesov (razreda, sloja, politične stranke, gibanja idr.),
  • lažno, napačno, fetišizirano zavest in spoznanje, ki izhaja iz razredne determiniranosti in omejenosti nosilcev,
  • razumevanje idej, ki so v tem pogledu spodbujevalci zgodovinskega razvoja.

Karl Marx in Friedrich Engels sta ideologijo videla predvsem kot družbeno zavest razrednega obdobja človeškega razvoja, torej kot tisto zavest, v kateri se odražajo razredne omejenosti človeka nasproti naravi, proizvodom dela in drugemu človeku. Človek potemtakem v družbi postane suženj lastnih proizvodov zavesti. Tak primer opazimo pri religiji. In tak obrat, odtujevanje proizvoda človekove zavesti je Marx označil za ideologijo. Slednja povzoča, da »je človeštvo in njegove okoliščine videti postavljene na glavo kot v cameri obscuri«. ta stavek je moč razumeti tudi tako, da lahko učinek ideologije vidijo samo tisti, ki stojijo zunaj nje. Ideološko razmišljanje naj bi bilo potemtakem nekaj, čemur naj bi se izogibali. Nekateri drugi marksisti, kot je bil Louis Althusser (1918-1990), so ideologijo videli kot zavajajočo, toda hkrati tudi neizbežno.

Med znamenite izreke o ideologiji sodi misel Engelsa, ki je v pismu 14. julija 1893. leta nemškemu politiku in publicistu Franzu Mehringu pojasnil: »Ideologija je zavestni proces tako imenovanega misleca, vendar z napačno zavestjo.«

Sodobna pojmovanja (družboslovje, humanistika)

V sodobni sociologiji oziroma družboslovju je veliko razpravljanja o tem, kaj ideologija pomeni. Opaziti pa je tri najbolj razširjene tendence:[1]

  • ideologija pomeni specifične vrste skupinskih prepričanj,
  • ideologija kot vrsta popačenih oziroma napačnih skupinskih prepričanj
  • ideologija kot vrsta prepričanj neke skupine, ki obsegajo vse, od znanosti in religije do vsakodnevnih vrednot omike, ne glede na to, ali so ta prepričanja napačna ali pravilna. (Glej svetovni nazor.)

Prvi pomen je značilen zlasti za ameriško politologijo, ki ideologijo razume kot sklop prepričanj, ki obkrožajo nekaj osrednjih vrednot. Po tem razumevanju semkaj sodijo: komunizem, fašizem in različne oblike nacionalizmov. (Glej politični nazori.)

Drugi pomen, torej ideologija kot popačenje, izhaja iz marksistične misli, ki ideologijo tesno veže z obstojem oziroma pripadnostjo družbenim razredom. Ekonomska baza in pripadnost razredu torej v kapitlističnem sistemu popačita sliko realnosti.

Tretji pomen priznava, da so vsa prepričanja tako ali drugače družbeno determinirana, vendar pri tem ne izpostavlja, denimo, ekonomske baze ali družbenega razreda kot dominantnega povzročitelja popačenja.

Opombe in reference

  1. Abercrombie, Nicholas et al. (2000): The Penguin Dictionary of Sociology, Fourth Edition, Penguin Books, London, p. 172.

Glej tudi

Adolf Hitler

Adolf Hitler [ádolf hítler], nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Zgornja Avstrija, tedaj Avstro-Ogrska, † 30. april 1945, Berlin Nemčija. V zaporu je leta 1923 napisal program nacistov Moj boj.

Od julija 1921 predsednik Nacionalsocialistične nemške delavske stranke, je novembra 1923 s pučem na Bavarskem poskušal zrušiti Weimarsko republiko. S prvim delom knjige „Moj boj“ (napisano v zaporu, objavljeno 1925) je oblikoval antisemitsko in rasistično ideologijo nacionalsocializma.

30. januarja 1933 je predsednik države, Paul von Hindenburg, Hitlerja imenoval za kanclerja Nemčije. V nekaj mesecih je njegov režim s terorjem, izrednimi odloki, prepovedmi organizacij in strank uničil pluralistično demokracijo, zvezni značaj države in pravni sistem takratne Nemčije. Politične nasprotnike so zapirali v koncentracijska taborišča, jih mučili in morili. Hitler je med tako imenovanim Röhmovim pučem dal pomoriti tudi nasprotnike v lastnih vrstah. Hindenburgovo smrt 2. avgusta 1934 je izkoristil za to, da združi položaj kanclerja države s položajem njenega predsednika.

Nemce judovskega porekla se je po 1933 vse bolj izločalo in onemogočalo, posebno po sprejetju tako imenovanih nürnberških zakonov septembra 1935. S svojimi ukazi za ponovno oborožitev vojnih sil in z zasedbo Porenja (1936) je Hitler 1936 prelomil versajski mirovni sporazum. Nacistični propagandni aparat je njegovo gospodarsko, socialno in zunanjo politiko predstavljal kot velike uspehe, kar je Hitlerju v Nemčiji vsaj do 1939 zagotavljalo neverjetno priljubljenost.

1938 je prevzel neposredno vodenje oboroženih sil in izsilil priključek Avstrije. Münchenski sporazum (30. september 1938), ki mu je dovolil pripojiti sudetske dežele k nemškemu rajhu, je prelomil že 15. marca 1939, ko je razbil preostanek Češkoslovaške. Z ukazom za napad na Poljsko je septembra 1939 sprožil začetek druge svetovne vojne v Evropi. 31. julija 1940 je sporočil vodjem nemške vojske, da je sklenil napasti Sovjetsko zvezo. Operacija »Unternehmen Barbarossa« se je začela 22. junija 1941 in njen cilj je bil osvojiti »življenjski prostor na vzhodu«.

Med drugo svetovno vojno so nacisti in njih sostorilci zakrivili številne množične zločine in genocid. Poleti leta 1939 je Hitler izdal ukaz, da se pripravi »evtanazija odraslih«. V »Akciji T4« (september 1939-avgust 1941) so umorili več kot 70.000 duševno bolnih in duševno in telesno invalidnih, vsaj še drugih 190.000 ljudi pa so sistematično umorili z drugimi metodami nacistične evtanazije. V holokavstu je bilo umorjenih približno 5,6 do 6.3 milijonov Judov, v porajmosu pa do 500.000 Sintov in Romov. Hitler je ukazal bistvene korake pri pomoru Judov, o poteku holokavsta so ga obveščali. Njegova zločinska politika je kriva za vojno z milijoni mrtvih in za uničenje velikega dela Nemčije in Evrope.

Al Kaida

Al Kaida (arabsko القاعدة; dobesedno Baza; tudi Al Kaida, Al-Qaeda, al-Qaida, al-Qa'ida) je globalna militantna islamska teroristična skupina, katero je ustanovil Osama bin Laden nekje med avgustom 1988 in koncem leta 1989. Deluje kot omrežje, sestavljeno iz večnacionalne, nedržavne vojske ter radikalnega sunitskega gibanja, ki poziva h globalnemu džihadu.

Al Kajda je napadla številne civilne in vojaške tarče v različnih državah, pri čemer so najbolj znani: napadi 11. septembra 2001, pokol v Beslanu, napadi na veleposlaništva ZDA v Afriki leta 1998, bombni napadi na Baliju leta 2002,... Vlada ZDA se je na slednje odzvala z vojno proti terorizmu. Al Kajda je nadaljevala z rastjo in širjenjem svojih operacij v desetletju med 2001 in 2011.

Značilne oblike delovanja vključujejo samomorilske napade in istočasni napadi z bombami na več tarčah. Članstvo se po navadi deli na tiste, ki so prisegli zvestobo bin Ladnu in pa tiste, ki so člani skupin, ki delujejo znotraj Al Kaide. Slednja ima svoje taborišča za urjenje predvsem na področju Afganistana, Pakistana, Iraka in Sudana.

Ideologija Al Kaide je usmerjena predvsem v popolno uničenje tujega vpliva na muslimanski svet ter ustanovitev novega islamskega kalifata. Med njihovo ideologijo tako sodi tudi prepričanje, da obstaja krščansko-judovska zarota proti muslimanom (kar predvsem temelji na zavezništvu med ZDA in Izraelom) in da je ubijanje nedolžnih civilistov versko upravičeno v džihadu.

Al Kaida je tudi odgovorna za sektarno nasilje med muslimani, saj deluje proti vsem nesunitskim vejam islama, pri čemer jih v svojih sporočilih označuje za takfirje. Občasno so tako izvedli napade na mošeje oz. prireditve liberalnih muslimanov, šiitov, sufistov in drugih islamskih sekt, katere smatra za heretične. Med taki napadi so tudi: napad na jazidske skupnosti 2007, pokol v Ašouri, napadi v Bagdadu 18. aprila 2007,...Organizacija je znana tudi kot Mednarodna islamistična fronta za džihad proti križarjem in judom.

Potem, ko je bil 2. maja 2011 ubit Osama bin Laden, je vodstvo organizacije prevzel Ajman al-Zavahiri.

Black metal

Black metal je podzvrst metal glasbe, ki se je začela intenzivno razvijati konec osemdesetih let 20. stoletja, začetki pa segajo že v sam začetek desetletja. Vrh je žanr dosegel v prvi polovici devetdesetih.

Poznamo dva pogleda na ta žanr. Prvi pravi, da je black metal posebna zvrst, pri katerem je bolj pomemeben sam zvok, medtem ko druga definicija bolj poudarja vlogo besedila in filozofsko/politično ideologijo glasbe.

Black metal je postal bolje poznan šele s prehodom v 21. stoletje.

Demokratična stranka upokojencev Slovenije

Demokratična stranka upokojencev Slovenije (kratica DeSUS) je politična stranka, ki primarno zastopa upokojence. Uvršča se med levosredinske politične stranke.

Trenutni predsednik stranke je Karl Erjavec.

Gamal Abdel Naser

Gamal Abdel Naser (arabsko جمال عبد الناصر), egiptovski politik in častnik, * 15. januar 1918, † 28. september 1970.

Naser je bil znan po svoji arabski nacionalistični in protikolonialni zunanji politiki. Panarabska ideologija, poimenovana po njem naserjanstvo, je pridobila precej podpornikov v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja.

Konfucijanstvo

Konfucijanstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske. Zaradi vsebinskih sprememb, ločujemo zgodnje »konfucijanstvo«, ki je odločno nasprotovalo despotizmu in pa »konfucijanizem«, ki je kasneje postal ideologija državnega despotizma. Svoj evropski naziv je dobilo po Konfuciju (Kong fuzi孔夫子), najznamenitejšem predstavniku te filozofske smeri. Na Kitajskem sicer ta filozofska šola nosi ime »Nauk izobražencev« (Ru xue 儒学) in je nastala v »Obdobju vojskujočih se držav« (Zhan guo shidai 战国时代 481-221 pr. n. št.).

Levica (politična stranka)

Levica (nekdaj Koalicija Združena levica) je levo usmerjena slovenska politična stranka. Nastala je 24. junija 2017 z združitvijo strank Iniciative za demokratični socializem (IDS) in Stranke za trajnostni razvoj Slovenije (TRS), pred tem članic koalicije Združene levice, v kateri je sodelovala tudi Demokratične stranke dela (DSD) ter četrta skupina, v katero so sodila civilnodružbena gibanja ter posamezniki.

Liberalna demokracija Slovenije

Liberalna demokracija Slovenije (kratica LDS) je slovenska politična stranka, ki se pozicionira v sredinski spekter slovenskega političnega prostora.

Nacionalizem

Nacionalizem ima več pomenov. Lahko označuje:

družbeno, politično in kulturno gibanje, ki je povezano z nastankom nacije in nacionalne države. V tem pomenu ga je mogoče opredeliti kot ideologijo, ki temelji na prepričanju, da ljudstvo s skupnimi značilnostmi, kot so jezik, veroizpoved ali etničnimi koreninami predstavlja ločeno politično skupnost.ideološko-politični izraz hegemonističnih teženj v razvitem kapitalizmu, pri čemer je izpostavljena dimenzija nadvlade ene nacije nad drugo. Bolj pogosta je prva opredelitev.

Nacionalsocializem

Nacionalsocializem (tudi: nacionalni socializem, nacizem) je totalitaristična ideologija oz. politični sistem , ki ga nekateri vključujejo pod nadrejeni pojem fašizem, po mnenju drugih pa je bolje ločiti termina fašizem in nacizem. V Nemčiji je ta politični sistem zastopala Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei - NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja. NSDAP je bila v Nemčiji na oblasti v letih 1933-1945.

Tretji rajh (Das Dritte Reich) je sopomenka za Nemčijo pod nacistično diktaturo.

Posvetni humanizem

Posvetni humanizem je filozofska usmeritev in svetovni nazor, ki priznava kot najvišjo vrednoto pravico človeka do razvoja svojih pozitivnih kakovosti in iskanja sreče. Pojem obsega ključni sestavini: posvetnost in človečnost (humanizem, po latin. korenu homo = človek). Posvetnost svetovnega nazora pomeni, da ne priznava sil, ki bi bile nad naravnimi zakoni in človekom. Posvetni humanizem izraža prepričanje, da je možno sprejeti ustrezno etiko in ravnati etično ne da bi se zatekli k hipotezi o obstoju boga. To stališče razločuje posvetni humanizem od religioznega humanizma. Posvetni humanizem zavrača misel, da človek lahko najde pravo pot zgolj s pomočjo vere.

Posvetni humanizem obsega pojmovanja o etiki, človeškem razumu in pravičnosti; izrecno pa zavrača dogme, nadnaravno, psevdoznanost in praznoverje kot osnovo za moralo ali praktično odločanje.

Eno izmed opredelitev načel posvetnega humanizma je proglasil leta 1980 Svet za demokratski in posvetni humanizem (sedaj Svet za posvetni humanizem)Nabor desetih načel je:

svoboda raziskovanja

ločitev cerkve od države

ideal svobode

etika temelječa na kritičnem umu

moralna vzgoja

verski skepticizem

razum

znanost in tehnologija

evolucija

vzgojaMednarodna humanistična in etična zveza je sprejela minimalno izjavo, ki jo mora izrecno sprejeti vsaka organizacija, ki se včlani v zvezo:

»(Posvetni) humanizem je demokratičen in etičen pogled na svet, ki temelji na prepričanju, da imajo ljudje pravico in odgovornost, da sami izberejo smisel in cilj svojga življenja. Prizadeva si za gradnjo bolj humane družbe z etiko, ki temelji na človeških in drugih naravnih vrednotah v duhu razuma in svobodnega iskanja na osnovi lastnih, človeških zmožnosti. Ni teističen, in ne sprejema nadnaravnega tolmačenja realnosti.«(neuradni prevod)Osebna definicija predsednika newyorškega Društva za posvetni humanizem je:

Posvetni humanizem (tudi sekularni humanizem) označuje celovit in poglobljen nereligiozni življenjski nazor, ki vključuje naturalistično filozofijo, vesoljno širok miselni okvir, utemeljen na znanosti, in dosledno zgrajen etični sistem. Posvetni humanizem se dotika vseh vidikov življenja (vključno z vrednotami, smislom in identiteto), zato je širši od ateizma, ki se nanaša le na neobstoj boga ali nadnaravnega.Taksonomsko se uvrščam v družino Svobodomisleci (vključujoč ateiste, skeptike, agnostike), moj rod je Humanist (vključujoč religijsko-utemeljene humaniste) in moja vrsta je Posvetnež."

Radikalni centrizem

Radikalni centrizem (tudi radikalni center ali radikalna sredina) je politična ideologija, ki se je oblikovala v zahodnih državah tekom poznega 20. stoletja. Radikalni centrizem zaznamuje zagovarjanje temeljitih družbeno-političnih reform prek realističnih in pragmatičnih političnih metod. Radikalni centristi pogosto eklektično prevzemajo tako politično leve kot politično desne ukrepe oz. ideje in jih pogosto združujejo.Radikalni centristi večinoma podpirajo tržne rešitve socialnih izzivov v kombinaciji z državnim zastopanjem javnega interesa. Radikalni centristi pogosto zagovarjajo povečanje mednarodnega sodelovanja (globalizem).Pogosta kritika radikalnega centrizma je, da se dejanski ukrepi, ki jih "radikalni centristi" zagovarjajo, v resnici ne razlikujejo dosti od konvencionalnih centrističnih političnih ukrepov. Problematizira se tudi nagnjenost radikalnih centristov k ustvarjanju novih političnih strank z namenom političnega uveljavljanja, ker da je tak političen pristop neučinkovit.

Socializem

Socializem (latinsko socialis - družben) označuje družbeno ureditev, organizirano na podlagi ekonomske dominacije države, ki teoretično ne omogoča izkoriščanja med družbenimi razredi. Izraz je lahko mišljen tudi kot ideologija ali doktrina, utemeljena na planskem gospodarstvu in državni lastnini. Socializem je vmesna stopnja razvoja političnega sistema med kapitalizmom in komunizmom.

Sokol (društvo)

Za druge pomene glejte Sokol (razločitev).

Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem, ki je s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol nastalo po zgledu češkega Sokola. Prvo telovadno društvo Sokol je nastalo v Pragi leta 1862 pod vodstvom dr. Miroslava Tyrša, že oktobra 1863 pa je njegovo slovensko inačico v Ljubljani ustanovila skupina slovenskih rodoljubov.

Južni sokol oziroma njegov neposredni naslednik Ljubljanski sokol ni bil samo prvo telovadno društvo v Sloveniji, postal je matično društvo za vsa slovenska sokolska društva in je spodbudil tudi nastanek prvega sokolskega društva v Zagrebu, leta 1874 ter zadnja leta pred vojno še srbskih društev. Sokolstvo je proti koncu 19. stoletja že preraščalo v gibanje, njegova ideja pa ni bila samo druženje ob telovadbi, člani so bili tudi ideološko opredeljeni.

Bili so blizu miselnosti Narodne napredne stranke. Društvo je bilo opredeljeno kot vsenarodna nadstrankarska svobodomiselna organizacija, dostopna vsem Slovencem. Njegovi člani niso smeli biti pripadniki stranke, ki bi nasprotovala sokolskemu kulturnemu in političnemu programu. Sokoli niso smeli biti člani Slovenske ljudske stranke, ki je imela pod okriljem telovadno društvo Orel. Sokolsko delovanje je bilo narodno-obrambno in demokratično.

V vrstah je bilo načeloma dovolj prostora za vse nazore. Poudarjali so, da združujejo v svojih vrstah tudi ljudi različnih svetovnih nazorov. Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno zavest ter je vzgajala ob telesni vzgoji. Vzgajala je k disciplini telesa in duha. V času Avstro-Ogrske je bilo sokolstvo pomembno gibalo v povezovanju slovenskega naroda proti Avstrijcem. Združevanje na srečanjih, t. i. zletih, je pomenilo tudi najbolj množične shode slovenskega ljudstva po taborih v drugi polovici 19. stoletja. Sokolstvo je temeljilo na zamislih češkega ideologa Miroslava Tyrša, še poseben pomen pa je imelo za narode, ki so živeli pod hegemonijo avstrijske oz. ruske države. Ti so si želeli kulturno, pa tudi politično in ekonomsko neodvisnost. V tem je bila osrednja vloga sokolstva.

Josip Rus je bil v imenu slovenskih sokolov eden od ustanoviteljev Protiimperialistične fronte (poleg njega sta bila Sokola tudi člana predsedstva IO OF in SNOS Zoran Polič in France Lubej).

Po vojni so komunistični sokoli 8. julija 1945 pripravili Zbor slovenskih sokolov. Nanj so lahko prišli le delegati s partijskim dovoljenjem, ter se samoukinili.

Po vzoru Sovjetske zveze so naslednici sokola dali po rusko ime »fizkulturna« in ustanovili Društvo za telesno vzgojo Partizan.

Stranka evropskih socialistov

Stranka evropskih socialistov ( SES ) je socialdemokratska evropska politična stranka . Edina članica iz slovenije je SD.

Teologija

Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega . Sopomenka besede je tudi bogoslovje.

Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity). Ob koncu svojega izobraževanja študent lahko prejme nazive: doktor teologije (kratica: D.Div; Doctor Divinitas lat.) , magister teologije (kratica Th.M; Theologiae Magister lat.) ali diplomant teologije (kratica B.Div; Baccalaureus Divinitas). Teologija v Sloveniji se kot humanistična znanost v okviru doktorskega, magistrskega in diplomskega študija poučuje na Teološki fakulteti z enotama v Ljubljani in Mariboru .Kot družboslovna znanost se religijske in kulturne študije poučuje tudi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, v okviru doktorskega, magistrskega in diplomskega študija.

Tretji rajh

Tretji rajh (nemško Drittes Reich) oz. Velikonemški rajh (nemško Großdeutsches Reich) je oznaka za nemško državo v času nacizma med letoma 1933 in 1945. Ime se je v propagandi začelo uporabljati po vzponu Nacionalsocialistične nemške delavske stranke, pod vodstvom Adolfa Hitlerja, na oblast (1933). V zgodovinopisju se je uveljavilo kot sinonim za nacistično Nemčijo v obdobju od leta 1933 do kapitulacije Nemčije, maja 1945.

Vladimir Iljič Uljanov

Vládimir Iljíč Uljánov-Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi premier Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (10. april, ruski koledar) 1870, Simbirsk, Rusija, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza. Služil je kot vodja vlade Sovjetske Federativne Socialistične republike od leta 1917 in pa Sojvetske zveze od leta 1922 do njegove smrti. Pod njegovo vladavino je bil Ruski imperij zamenjan s Sovjetsko zvezo vso bogastvo in hkrati osebna lastnina pa sta bila nacionalizirana. Njegova politična teorija je temeljila na marksizmu, njegovo različico pa ožje imenujemo leninizem.

Zeleni Slovenije

Zeleni Slovenije je politična stranka iz Slovenije, ki je bila ustanovljena 11. junija 1989 v ljubljanskem Mostecu. Leta 2018 se je stranka iz "Zeleni Slovenije" preimenovala v "Andrej Čuš in Zeleni Slovenije", po volitvah pa se je vrnila k prvotnemu imenu.

Trenutni predsednik Zelenih Slovenije je Andrej Čuš.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.