Gverilsko bojevanje

Gverilsko bojevanje je metoda nekonvencionalnega bojevanja, ki zajema hitre akcije proti nasprotnikovim silam, ki so številčnejše in bolje opremljene, a manj mobilne. Gverilske skupine se borijo bodisi za svoje cilje, bodisi za dosego ciljev večje politične ali vojaške organizacije. Nekateri poznavalci uvrščajo gverilsko bojevanje na mejo med terorizmom in konvencionalnim bojevanjem.

Organizacija gverilskega bojevanja

Gverilske skupine po navadi sestojijo iz oboroženega in političnega krila.

Oboroženo krilo deluje podobno kot konvencionalne vojaške formacije se ukvarja z vojaškimi akcijami, urjenjem borcev in logistiko. Lahko deluje samostojno ali kot podpora konvencionalnim vojaškim silam. Ti oddelki so lahko majhni ali zelo številčni.

Politično krilo služi širjenju propagande, iskanju podpore pri prebivalstvu in morebitnih sponzorjih, iskanju simpatizerjev, itd.

Mao Zedong je v svojem delu O gverilskem vojskovanju[1] navedel tri potrebne pogoje za uspeh gverilskega gibanja:

  • Zadostna podpora (15-25% populacije) gverilskemu gibanju
  • Teren, ki nudi gverilcem zadostno zavetje in z značilnostmi, ki jih gverilci lahko uporabljajo v svoj prid
  • Zunanja podpora s financiranjem, oboroževanjem, svetovanjem in drugimi oblikami podpore

Značilnosti gverilskega bojevanja

Gverilsko bojevanje temelji na mobilnosti, ki je po navadi večja kot pri običajnih vojaških formacijah. Ravno mobilnost gverilcem omogoča hitre napade, hitre umike ter izogibanje nasprotnikovim vojašim silam. Izraz gverila je pomanjševalnica španske besede guerra - vojna, torej dobesedno »mala vojna«.

Za uspeh gverilskih operacij sta močno pomembna izvidništvo in presenečenje. Gverilske enote se običajno ne poslužujejo konvencionalnega bojevanja, temveč se bolj zanašajo na nekonvencionalne metode, kot so zasede, sabotaža, diverzije za preusmerjanje pozornosti, atentati, pri čemer se izogibajo večjih bojev z močnejšimi nasprotnikovimi silami ali operacij na teritoriju, kjer gverilci nimajo prednosti.

Gverilska gibanja po navadi iščejo podporo lokalnega prebivalstva, ki lahko nudi finančna sredstva, hrano in zatoščišče, ravno tako pa lahko z določenimi akcijami (politični aktivizem, vohunjenje) pripomore k uspehu gverilskega boja.

Glej tudi

  1. Mao Zedong: O gverilskem vojskovanju
  • diverzantsko bojevanje
14. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Železničarska«

Za druge 14. brigade glejte 14. brigada.14. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Železničarska« je bila brigada v sestavi Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije in ki je delovala med drugo svetovno vojno na področju Kraljevine Jugoslavije.

17. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Simon Gregorčič«

Za druge 17. brigade glejte 17. brigada.17. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Simon Gregorčič« je bila brigada v sestavi Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije in ki je delovala med drugo svetovno vojno na območju Kraljevine Jugoslavije.

4. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Matija Gubec«

Za druge 4. brigade glejte 4. brigada.4. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Matija Gubec« je bila brigada v sestavi Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije in ki je delovala med drugo svetovno vojno na območju Kraljevine Jugoslavije.

Bojevanje

Bojevanje je vojskovanje pod določenimi pogoji (teren, vremenski pogoji, orožje,...).

Diverzija

Diverzija (latinsko divertere; slovensko odvrniti) je vojaška operacija v sovražnikovem zaledju, katere glavni (taktični) namen je uničenje sovražnikove žive sile in opreme ter strateški cilj odvrnitev pozornosti od glavnega bojišča. Po navadi je diverzija namenjena temu, da se uniči strateško pomembno sovražnikovo instalacijo oz. da se doseže premestitev sovražnikovih sil s področja naknadnega glavnega napada.

Posebna oblika nenehnega diverzijskega delovanje je gverilsko bojevanje.

Gideon Force

Gideon Force je bila majhna britansko vodena regularna afriška sila, ki je izvajala gverilsko bojevanje proti italijanskim okupacijskim silam v Etiopiji med vzhodnoafriško kampanjo drugo svetovno vojne.

Pobudnik in poveljnik enote je bil major Orde Wingate, ki je enoto poimenoval po svetopisemskem sodniku Gideonu, ki je premagal številčno sovražnikovo vojsko z majhno skupino.

Zaradi poročila o uspehu enote, ki ga je med drugim prebral tudi Winston Churchill, je Wingate med burmansko kampanjo dobil dovoljenje za ustanovitev podobne enote in sicer čindite.

Goriška brigada

Goriška brigada je bila brigada v sestavi Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije in ki je delovala med drugo svetovno vojno na področju Kraljevine Jugoslavije.

Gorsko bojevanje

Gorsko bojevanje je geografsko pogojeno bojevanje, ki se odvija v gorovju. Izvajajo ga posebej izurjene gorske enote.

Med enimi najbolj znanimi primeri gorskega bojevanje je bila soška fronta med prvo svetovno vojno.

Konvencionalno bojevanje

Konvencionalno bojevanje je oblika bojevanja v katerem se uporablja konvencionalna orožja in taktike. Poteka med vojskama dveh ali več držav. Zanj je značilen odprt spopad. Sile na obeh straneh so jasno definirane in uporabljajo konvencionalno orožje, ne pa tudi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja.

Glavni namen konvencionalnega bojevanja je uničenje ali oslabitev nasprotnikovih vojaških sil.

Nekonvencionalno bojevanje

Nekonvencionalno bojevanje je vsako bojevanje, ki se razlikuje od konvencionalnega. V mnogih primerih so akcije nekonvencionalnega bojevanja smatrane kot teroristične, oziroma kot vojni zločini.

Nekonvencionalno bojevanje je postalo nekakšen zaščitni znak specialnih sil in tajnih služb, ravno tako pa je nekonvencionalno bojevanje osnova gverilskega in terorističnega delovanja.

Večina metod nekonvencionalnega bojevanja so po navadi ofenzivne akcije, ki temeljijo na mobilnosti bojnih skupin in presenečenju. Pri teh akcijah gre tudi za izogibanje močnejšim in številčnejšim nasprotnikovim silam.

Akcije, ki temeljijo na nekonvencionalnem bojevanju, se začnejo z infiltracijo na nasprotnikov teritorij, akcija pa se izvede čim hitreje v ugodnem trenutku, da s tem preseneti nasprotnika in mu karseda onemogoči možnosti za uspešne protiukrepe. Od situacije je odvisno, ali akcijo izvede ena večja ali več manjših bojnih skupin. Po navadi se uporablja več manjših skupin, ki z bojnimi akcijami na različnih lokacijah povzročijo več zmede in razdelijo nasprotnikove enote za hitro posredovanje. Po končani akciji sledi hiter umik, da se gverilci izognejo spopadu s številčnejšim in bolje opremljenim nasprotnikom ali zajetju.

Orožje in oprema, ki se uporablja pri nekonvencionalnem bojevanju poleg strelnega orožja vseh vrst zajema tudi minsko-eksplozivna sredstva ter tudi drugo, bolj sofisticirano opremo (tako opremo po nekaterih podatkih precej uporabljajo specialne sile).

V ta sklop se štejejo tudi druge oblike podtalnega delovanja, kot npr. propaganda, skrivno urjenje gverilcev s strani druge države ter netenje nereda in zmede.

Obleganje

Obleganje je vojaška ali policijska operacija, v kateri se nasprotnik v utrjenem objektu (mestu, trdnjavi, zgradbi, otoku...) zadržuje v popolnem ali delnem obroču. Obleganje se lahko izvaja z blokado, se pravi s prekinitvijo zvez z zunanjim svetom, da bi se nasprotnik izčrpal, ali z napadom, da bi se na silo vdrlo v oblegani objekt.

Obleganje se praviloma enači sistematičnim napadom. V novejšem času so obleganja zelo redka in kratkotrajna, če se že pojavijo, pa raje govorimo o blokadi.

Oklepno bojevanje

Oklepno bojevanje je oblika bojevanja, pri katerem glavno vlogo igrajo oklepne enote, ki so opremljene z različnimi oklepnimi vozili, predvsem s tanki in težjimi oklepni transporterji in pehotnimi bojnimi vozili. Bojevanje, kjer imajo glavno vlogo le oklepni transporterji in pehotna bojna vozila, se imenuje mehanizirano bojevanje.

Oklepno bojevanje je mlajša oblika bojevanja, saj je bila prvič uporabljena med prvo svetovno vojno, kjer pa so bili tanki uporabljeni kot konjenica in tudi niso imeli večjega vpliva na razvoj dogodkov. Pomembnejšo vlogo so dobili med drugo svetovno vojno, ko je sprva Wehrmacht vključil oklepno bojevanje kot standardno obliko bojevanja znotraj doktrine bliskovite vojne. V nekaterih poznejših vojnah oz. oboroženih konfliktih je oklepno bojevanje imelo ključno vlogo, predvsem tam, kjer je teren dovoljeval množično uporabo oklepnih vozil; to so bile predvsem arabsko-izraelske vojne, zalivska vojna, iraška vojna,...

Protibande

Protibande (nemško Gegenbande; tudi raztrganci) so bile majhne, paravojaške enote (po navadi v velikosti voda ali čete), izurjene za protigverilsko bojevanje, ki jih je organiziral Gestapo na področju Gorenjske in Štajerske med drugo svetovno vojno.

Moštvo enot so večinoma sestavljali partizanski dezerterji in kriminalci, ki so sprva delovali le kot ogledniki in vodiči, nakar so jih reorganizirali v bolj aktivno enoto. Poveljnik enote je bil po navadi nemški pripadnik Gestapa. Partizanski dezerterji so bili zelo primerni za tako enoto, saj so poznali gverilsko bojevanje, vedeli za organizacijo in sam princip delovanja NOV in POS. Kot dezerterji so se še bolj intenzivno borili, saj jim je v primeru zajetja grozila smrtna kazen.

Večino časa je enota tako preživela na terenu, kjer je bila oblečena v partizanske uniforme in po navadi v zasedah lovila manjše enote, patrulje, terence in kurirje.

Protigverilsko bojevanje

Protigverilsko bojevanje je vojaški izraz, ki označuje vojaške operacije proti gverilcem oz. vstajnikom, s katerimi se skuša izničiti njihova prednost, ki jim jo nudi narava bojevanja.

Pomemben del protigverilskega bojevanja so tudi nevojaške operacije, ki temeljijo na skupku političnih, gospodarskih, propagandnih, psiholoških in drugih ukrepov. Cilj slednjih je odpravljanje vzrokov za pojav upora in propagandne operacije, pridobitev podpore javnosti in hkratna diskreditacija uporniških skupin, zaščita civilnega prebivalstva pred nasiljem gverilcev in okrepitev ugleda vlade.

Protiteroristično bojevanje

Protiteroristično bojevanje (tudi boj proti terorizmu; angleško Counter-terrorism) je oznaka za skupek vseh postopkov, s katerimi državne varnostne in oborožene sile preprečujejo oz. odgovorijo na terorizem.

V sodobnem svetu ima večina javnih služb protiteroristično usposabljanje, čeprav glavnino boja nosijo posebno izurjene policijske in vojaške enote.

Za lažje spremljanje terorističnih skupin je potrebno stalno zbiranje podatkov o terorističnih skupinah,kot so:

organiziranost teroristične skupine

ideologija, ki jo zastopajo

način financiranja, morebitni sponzorji

orožje in oprema

način treninga, izurjenost in taktika delovanja, ...Na tak način je možno izdelati ocene ogroženosti posameznih lokacij ali oseb, ki služi za preprečevanje terorističnih napadov, protiukrepe in zaščito pred terorizmom.

Ko pride do teroristične akcije, pa morajo imeti varnostne službe izdelano strategijo delovanja v kriznih situacijah te vrste. Na najvišjem nivoju mora biti določeno katere službe se aktivira v primeru terorizma in tudi posamezne službe morajo izdelati postopek akcij za protiteroristični boj.

Seznam bitk

Zgodovina -- Vojaška zgodovina -- Vojna zgodovina -- Seznam bitkSeznam bitk je krovni seznam seznamov bitk.

Seznam vojn

Seznam vojn.

Tolminska brigada

Tolminska brigada je bila brigada v sestavi Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije in ki je delovala med drugo svetovno vojno na področju Kraljevine Jugoslavije.

Urbano bojevanje

Urbano bojevanje je bojevanje, ki poteka v urbanih naseljih (npr. v vasih, mestih). Ameriška oznaka je MOUT (Military Operations in/on Urban Terrain); britanska pa FIBUA (Fighting in Built Up Areas).

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.