Greben

Greben je po navadi strma vzpetina med dvema gorama. Velikokrat je težko prehoden v zimskih razmerah.

Greben
Greben
Atol

Atol (beseda izhaja iz malajščine, angleško atol) je koralni otok plitvo obročaste oblike z laguno v sredini. Je obročast koralni greben, ki ga oblikujejo korale, ki zrastejo na vulkanskem otoku v tropskih morjih, predvsem v Tihem in Indijskem oceanu. Atol nastane, ko manjši otoček, večinoma vulkanskega nastanka počasi tone pod morsko gladino, koralne kolonije okrog ugrezajočega otoka pa hkrati rastejo. Najprej nastane obrežni koralni greben, nato pregradni greben in končno atolni otok. Atoli imajo obliko prstana ali polkroga, na sredini je plitev zaliv - laguna. Večji atoli so naseljeni, vendar nimajo lastnih izvirov sladke vode, zato so prebivalci odvisni od deževnice. Marshallovi otoki imajo veliko atolov.

Begunjščica

Begunjščica je razpotegnjena grebenska gora v Karavankah. Razteza se od Smokuške planine na zahodu do Sv. Ane na Ljubelju, na vzhodu. Sam greben ima več vrhov. Najvišji je srednji Veliki vrh (2060 m), zahodni Srednji vrh je nekoliko nižji, najnižja pa je vzhodna Begunjska Vrtača (1997 m). Južna pobočja se dvigajo nad dolino Drage severno od Begunj. Severno ostenje pada na Zelenico in je na več krajih prekinjeno z melišči in žlebovi.

Zaradi lahkega dostopa je Begunjščica obiskana skozi vse leto. Poleg tega so pozimi in spomladi ob ugodnih snežnih razmerah njena melišča pripraven teren za turno smuko.

Donačka gora

Donačka gora (tudi Rogaška gora) 884 mnm je gora v vzhodnem delu Slovenije in predstavlja zadnje odrastke Karavank, ki se zaključijo z Ivanjščico in Ravno goro na Hrvaškem.

Donačka gora se iz gričevij ob vznožju strmo dvigne v kratek in oster greben različne višine. Greben je zelo razgleden in je zato priljubljena izletniška točka, predvsem za bližnjo Rogaško Slatino in Rogatec. Starejše ohranjeno ime Rogaška gora ali Rogač je verjetno nastalo iz oblike gore, kot je vidna iz Rogaške Slatine - ostro kamnito sleme, ki kaže z zahodne strani obliko roga. Novejše ime je dobila po cerkvi sv. Donata, zgrajeni med letoma 1720 - 1730, ki leži na južnem obronku gore na nmv 511 m.

Graben

|prebivalstvo=18

Graben je naselje v Občini Ribnica. Je najvišje ležeča vas na območju "slemena". Je gručasto naselje. Leži na hribu. Včasih se ji je reklo Greben, ampak so jo prebivalci preimenovali v Graben in tako je ostalo do danes. Je razmeroma velika vas za to območje (skoraj 2-krat toliko kot središče slemen Sveti Gregor) saj zajema tudi nekatere objekte v sosednjih vaseh.

V letu 2019 ima 17 stalnih prebivalcev (5 družin). Večina družin se še ukvarja s kmetijstvom. Tam stoji tudi kmetija Oblak, kjer imajo 2 rastlinjaka. Ukvarjajo pa se tudi z živinorejo. zemljevid

Java

Java (indonezijsko Jawa) je otok v Jugovzhodni Aziji, ki pripada Indoneziji. Na otoku, velikem 139.000 km², živi približno 135 milijonov ljudi (okrog 60 % indonezijskega prebivalstva), s čemer je Java eno najgosteje poseljenih območij sveta. Na njem ležita tudi indonezijska prestolnica, Džakarta, in drugo največje mesto, Surabaja.

Otok ognjeniškega izvora leži v Indijskem oceanu med Sumatro na zahodu, Balijem na vzhodu, Borneom na severu in Božičnim otokom na jugu. Gorski greben, ki poteka od vzhoda proti zahodu, tvori 83 vrhov, ki so ali so bili vsi aktivni ognjeniki. Med njimi je tudi Merapi, najaktivnejši indonezijski ognjenik, najvišji vrh pa je Semeru s 3676 m.n.m.

Kepa

Kepa (tudi Jepa, nemško Mittagskogel) je z 2.143 m nadmorske višine tretja najvišja gora v Karavankah in obenem najsevernejši slovenski dvatisočak. Njeno severno strmo spuščajoče se skalnato pobočje daje njen značilni piramidasti izgled. Glavni greben leži na avstrijsko – slovenski meji in poteka od severozahoda proti jugovzhodu. Na severozahodu greben omejuje sedlo Sedlič (1438 m), od koder se povzpne na vrh Jepca (1610 m), nadaljuje preko neizrazitega sedla (1587 m), kjer je nekoč stala planinska koča Annahütte, sedaj pa je tam mednarodni planinski mejni prehod, ter se v nadaljevanju navezuje na Koroško Malo Kepo (1815 m), nakar se prične vršni greben z značilno obliko štirih vrhov, ki se postopoma stopničasto nižajo proti jugovzhodu, kar je lepo razvidno na sliki. Najprej najvišji, osrednji vrh grebena Kepe (2143 m), ki je sploh najzahodnejši dvatisočak v Karavankah, nato pa Dovška Mala Kepa (2077 m), Gubno (2035 m) in Plevelnice - Visoki Kurjek (1979 m), pri čemer slednji predstavlja jugovzhodni zaključek grebena, saj se ta od tod spusti na sedlo Mlinca (1581 m), od koder se Karavanke nadaljujejo preko Dovške Babe (1891 m) na Golico (1835 m). Od osrednjega vrha Kepe se proti severovzhodu (v Avstrijo) odcepi stranski manj izrazit greben, ki se spušča proti planini Borovščici, kjer stoji edina planinska postojanka Bertahütte v tem delu gorstva.

Kingmanov greben

Kingmanov greben, izvorno angleško Kingman Reef, je 1 km² velik tropski koralni greben v severnem Tihem oceanu, približno na pol poti med Havaji in Ameriško Samoo.

Koordinate grebena so 6°24′N, 162°24′W. Greben nadzoruje in zanj skrbi Vojna mornarica ZDA, tako da je zaprt za javnost. Kingman Reef je nevključeni in neorganizirani teritorij ZDA.

Koralni greben

Koralni greben je aragonitna struktura, ki jo ustvarjajo živi organizmi in nastane v morski vodi, revni s hranilnimi snovmi. V večini koralnih grebenov prevladujejo kamene korale, skupina kolonijskih ožigalkarjev, obdanih s trdnim zunanjim skeletom iz kalcijevega karbonata. Ko korale odmirajo, se njihova telesa razgradijo, ogrodja pa ostanejo. Morski valovi in drugi organizmi te ostanke razdrobijo ter odložijo na morskem dnu. S postopnim nalaganjem se tako tvori apnenčasta struktura, na kateri rastejo nove korale, okrog njih pa živi še pestra skupnost drugih organizmov..

Lopatica

Lopatica ali skapula (latinsko scapula) je ploščata, trioglata kost z dvema ploskvama, tremi vogali in tremi robovi. Sprednja ploskev je konkavna in prislonjena na prsni koš, fossa subscapularis; v njej je naraščena istoimenska mišica. Na sprednji ploskvi so črtasti, nizki grebeni, lineae musculares. Zadajšnjo ploskev deli prečni greben, spina scapulae, v zgornjo kotanjo, fossa supraspinata in v spodnjo kotanjo, fossa infraspinata; v kotanjah so naraščene istoimenske mišice. Greben moli vstran kot kolčica, acromion, ki je v stiku s ključnico. Medialni rob lopatice je tenak. Stranski rob je zadebeljen in ima kranialno grčo, tuberculum infraglenoidale. Zgornji rob je kratek, tanek ter lateralno izrezan, incisura scapulae; izrez premosti ligamentum transversum scapulae, ki lahko tudi zakosteni. Lateralni vogal je zadebeljen, na njem je sklepna ponev za glavo nadlaktnice, cavitas glenoidalis, nad njo pa je grčavina, tuberculum supraglenoidale. Sklepna ponev je z vratom, collum scapulae, spojena s telesom lopatice; od baze vratu štrli navzgor in navzpred koščen kljun, processus coracoideus. Spodnji vogal je zaokrožen.

Zasnova lopatice je hrustančna; primarna kostenitvena jedra se zrastejo v desetem embrionalnem tednu. Številna sekundarna kostenitvena jedra se spoje z osnovo šele okoli 20-ega leta starosti.

Tipamo spodnji vogal lopatice, medialni rob in greben s kolčico; infraklavikularno pri suhcih tipamo tudi kljun, processus coracoideus.

Midwayski atol

Midwayski atol [midvéjski atól] (ali tudi otok Midway ali samo Midway), je atol s površino 2,4 km², ki leži v severnem Tihem oceanu, blizu severozahodnega konca Havajskega otočja, nekje na tretjini poti med Honolulujem in Tokiom. Sestavljajo ga prstanast koralni greben in nekaj peščenih otočkov. Atol ponuja življenjski prostor številnim morskim pticam.

Najbolj je znan kot prizorišče znamenite bitke za Midway v drugi svetovni vojni.

Atol je nevključeno in neorganizirano ozemlje ZDA.

Mount Everest

Mount Everest je s 8848 metri nadmorske višine najvišja gora na Zemlji. Njegov vrh in greben predstavljata mejo med Nepalom in Tibetom. V Nepalu je gora znana pod imenom Sagarmatha (सगरमाथा, beseda v sanskrtu za »čelo neba«), v Tibetu pa kot Čomolungma (»mati vesolja«). Iz te besede izhaja kitajsko ime: 珠穆朗玛峰 (pinjin: Zhūmùlǎngmǎ Fēng). Do leta 1856 se je gora imenovala Peak XV (Vrh XV), tega leta pa so jo poimenovali po siru Georgeu Everestu, nekdanjemu predstojniku britanskega zemljemerskega urada v Indiji. Do leta 1921 se Mount Everestu noben Evropejec ni smel približati na manj kot 80 kilometrov.

Prvi vzponi v Everestu so se začeli leta 1921, ko se je na goro odpravila prva odprava.

29. maja 1953 sta se novozelandski alpinist Edmund Hillary in šerpa Tenzing Norgay prva povzpela na Everest. 16. maja 1975 je Japonka Džunko Tabei postala prva ženska, ki je stopila na najvišji vrh sveta. Kot prvima Slovencema je to uspelo 13. maja 1979 Andreju Štremflju in Nejcu Zaplotniku. Reinholdu Messnerju je 20. avgusta 1980 ta podvig kot prvemu uspel brez dodatnega kisika. 7. oktobra 2000 je Davo Karničar opravil neprekinjen spust na smučeh z vrha do baznega tabora.

Obala

Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom. Natančna črta, ki bi jo lahko imenovali obala, ne more biti določena zaradi obalnega paradoksa.

Za človeka so obale pomembne, ker so izhodišče za gospodarsko izkoriščanje vodnih teles. V zgodovini civilizacije je poselitev skoncentrirana ob obalnih območjih morij in oceanov, tu so še danes najgosteje poseljena velemestna območja, kar se v zadnjih desetletjih še povečuje.Z ekološkega stališča je obala ekoton, ozko in dolgo območje, na katerem se kombinirajo vplivi vodnega in kopenskega ekosistema, zaradi česar jo poseljuje značilna združba organizmov.

Izraz obalno območje je območje, na katerem pride do stika med vodnimi in kopenskimi procesi. Izraza obala in obalen se pogosto uporabljata za opis geografske lege ali regije; na primer novozelandska Zahodna obala (West Coast) ali Vzhodna in Zahodna obala ZDA. Koper je na primer mesto ob slovenski obali.

Pelagična obala je obala, obrnjena proti odprtemu morju, v nasprotju z bolj zaščiteno obalo v zalivu. Breg na drugi strani pa se lahko nanaša na dele kopnega, ki meji na veliko vodno telo, tudi ocean ali jezero. Podobno se izraz struga potoka nanaša na vzdolžno kopno ali nabrežje ali vodno telo, manjše od jezera. "Sipina", plitvina, nasip se tudi uporabljajo v nekaterih delih sveta in se nanašajo na umetni greben zemlje, namenjen omejitvi vode.

Čeprav bi se mnogi znanstveniki strinjali o skupni opredelitvi pojma "obala", bi se glede razmejitve obsega razlikovali po pristojnosti, ki so v različnih državah različne zaradi politike, gospodarskih in socialnih razlogov. Po atlasu ZN 44 % ljudi živi v 150-kilometrskem pasu od morja.

Občina Slovenska Bistrica

Slovenska Bistrica je ena izmed občin v Republiki Sloveniji.

Občina Slovenska Bistrica je med največjimi v Sloveniji. Ima približno 25.000 prebivalcev. Središče občine je mesto Slovenska Bistrica, ki je nastalo na križišču cest med Mariborom, Celjem in Ptujem na ostankih rimskega naselja Civitas Negotiana. Ponaša se z izredno starostjo. Naselje so obzidali že okoli leta 1300. Mestne pravice je dobilo v začetku 14. stoletja. Mestu, kakor tudi današnjemu občinskemu ozemlju, je vidnejši razvoj prinesla cesta med Dunajem in Trstom.

Na območju občine je izredno veliko število naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov, ki že sedaj omogočajo kvaliteten razmah turističnih dejavnosti. Samo z odlokom zavarovanih znamenitosti in spomenikov naravne in kulturne dediščine je opredeljenih nad petsto primerov. Med najpomembnejšimi na območju mesta so gotovo grad Slovenska Bistrica, grajski park z znamenitim gabrovim drevoredom, ostanki mestnega obzidja z ohranjenima SZ in JV vogalnima stolpoma, cerkvijo sv. Jožefa kot vzorec sladkogorskega tipa cerkvene arhitekture in obe mestni cerkvi.

Med prvovrstne naravne znamenitosti na območju občine pa spadajo: pohorski greben z znamenitimi šotnimi barji in močvirji ter značilno favno in floro, nadalje Črno jezero na Pohorju kot izrazit naravni spomenik, Maroltova jelka kot primer dendrološkega spomenika. Od kulturnih spomenikov na območju občine pa velja omeniti znana tinjska gradišča, med katerimi najbolj izstopajo Ančnikovo gradišče v Jurišni vasi na Pohorju, arheološka najdišča v Veleniku ter razvaline gradu Gromberg. Bera kvalitetnih kulturnih spomenikov je tolikšna, da bi jih komaj lahko predstavili v ustreznem vodniku.

Planina

Planina je lahko:

planina, travnati pašnik v visokogorju, pogosto se na njem nahajajo pastirske koče

planina (večinoma v množini planine), sopomenka za goro

Planina, greben nad Vrhniko

Planina, vrh Bilogore

Planina, priimek

Grad Planina

Železniško postajališče Planina

Rob (geometrija)

Rob je v geometriji del črte, ki povezuje dve sosednji oglišči v mnogokotniku. Pogostejši izraz za takšno daljico je stranica.

Planarno zaprto zaporedje robov tvori mnogokotnik in stranske ploskve. V poliedrih se natančno dve stranski ploskvi srečata na vsakem robu. Pri večrazsežnih politopih se srečajo tri in tudi več stranskih ploskev na vsakem robu.

V mnogokotniku se lahko rob imenuje tudi faceta, ki omejuje mnogokotnik. V poliedrih se rob imenuje greben, ki je na meji dveh stranskih ploskev. V 4-politopih je rob imenovan vrh s ciklom treh ali več stranskih ploskev in celicami, ki so ovite okrog njega.

Seznam otokov na Hrvaškem

Seznam otokov hrvaškega Jadrana, urejen po površini. Na Hrvaškem je 1246 otokov, od tega jih je 66 naseljenih. Hrvaški Jadran sicer obsega 1778 km obale, skupaj z obalami otokov pa 4012 km.

Otok (površina je večja od 1 km²); otoček (površina je manj kot 1 km² in več kot 0,01 km²).

Sleme (razločitev)

Sleme je lahko:

Sleme, gorski greben

Sleme, vrhnji rob strehe

Zoisova cesta

Zoisova cesta je ena izmed cest v Ljubljani. Cesta poteka od križišča z Aškerčevo, Slovensko in Barjansko cesto do križišča s Šentjakobskim mostom ter Bregom. Zoisovo cesto po prvi tretjini prečka Emonska cesta. Zoisova cesta (na severu), Ljubljanica (vzhod), Gradaščica (jug), Emonska cesta pa na zahodu, zamejujejo mestni predel Krakovo.

Zreče

Zreče so naselje v severovzhodni Sloveniji, pod obronki Pohorja v zgornjem delu Dravinjske doline, na mestu, kjer se soteska Dravinje razširi. Naselje omejujejo okoliški hribi - na severu in vzhodu greben, ki se spušča z Rogle (del tega je Brinjeva gora), na zahodu pa slemena Golek, Zabork in Križevec. Zreče so tudi sedež istoimenske občine.

Zreče so pomembno gospodarsko in turistično središče širšega območja. Tu imata sedež veliki orodjarski podjetji Unior in Comet, gonilo turizma pa so predvsem Terme Zreče. Poleg zdraviliškega središča je v Zrečah in okolici več manjših hotelov ter gostišč s prenočišči. Družbi Unior d.d. in Unitur d.o.o. katere del so tudi Terme Zreče in smučarski center Rogla, zaposluje več kot polovico delovno aktivnih prebivalcev občine. V kraju so tudi vrtec, osnovna šola Zreče ter Srednja poklicna in strokovna šola Zreče (enota Šolskega centra Slovenske Konjice - Zreče).

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.