Ferrari

Ferrari S.p.A. je italijansko podjetje, ki proizvaja športne avtomobile v mestu Maranello v Italiji. Ustanovitelj podjetja je leta 1929 bil Enzo Ferrari, ki ga je poimenoval Scuderia Ferrari. Sprva je bilo podjetje usmerjeno v izdelavo dirkalnih avtomobilov. Sponzoriralo je voznike in proizvajalce dirkalnih avtomobilov, preden se je usmerilo v proizvodnjo športnih avtomobilov za cestno uporabo leta 1947 kot Ferrari S.p.A.. Podjetje ima v lasti tudi zasebno dirkalno stezo Fiorano Circuit.

Enzoferrari
Ferrari Enzo. Oljna slika Enzo Ferrari , delo Tamása Kádárja, 2007.
Ferrari S.p.A.
Scuderia Ferrari Logo
Tipdelniška družba
Panogaavtomobilska industrija
Ustanovitev1947
Ustanovitelj(i)Enzo Ferrari
SedežZastava Italije Maranello Italija
Ključni ljudjeSergio Marchionne, direktor Ferrari S.p.A
Produktiekskluzivni avtomobili
Čisti dobiček244,000,000 € (2012)
Krovno podjetjeFiat S.p.A.
Spletna stranwww.ferrari.com

Zgodovina

Leta 1929 Enzo Ferrari je ustanovil podjetje Scuderia Ferrari, ki je bilo le približek današnjemu podjetju. Sprva je bilo podjetje namenjeno sponzoriranju voznikov amaterjev v dirkaškem svetu. 1943 leta se je Ferrarijeva proizvodnja preselila v Maranello, kjer se nahaja še danes. Leto pozneje je bila tovarna porušena med bombnim napadom v 2. svetovni vojni, vendar je bila naslednje leto že obnovljena. Pravi začetek Ferrarija je bilo leto 1947. Takrat so izdali prvi cestni avtomobil Ferrari 125 Sport. Poganjal ga je 1,5 litrski V12 bencinski motor. Prvo Grand Prix lovoriko je za Ferrari leta 1951 osvojil Froilán González, leto pozneje pa je v njihovem vozilu Alberto Ascari osvojil naslov svetovnega prvaka.

Leta 1969 je podjetje Fiat kupilo 50% delež podjetja Ferrari, kar je pripomoglo k hitrejšemu razvoju podjetja. Proizvajati so začeli več različnih modelov, zgradili so dodatne proizvodne objekte. Pet let pozneje se je njihovi dirkaški ekipi pridružil legendarni Niki Lauda. 1987 leta je bil javnosti predstavljen zadnji izdelek (Ferrari F40) pod vodstvom Enza Ferrarija, ki je naslednje leto preminil. Njegovo mesto je prevzel Luca Cordero di Montezemolo. Pred sezono 1996 je Ferrari ponovno zaposlil novega voznika dirkalnih avtomobil, ki se je, tako kot Niki Lauda zapisal v zgodovino kot eden izmed najboljših voznikov. Za 30 milijonov letne plače so namreč zaposlili Michaela Schumacherja .

Lastništvo podjetja se je ponovno spremenilo 2008 leta, ko je dodatni 25% delež kupil Fiat, ki ima v celoti 85% delež podjetja. 5% delež pripada podjetju Mubdala Development Company. To je podjetje, ki je delno sofinanciralo izgradnjo Ferrarijevega parka v Abu Dhabiju. Preostalih 10% pa je v lasti drugega sina Enza, Pierra Ferrarija.

Logotip

Uradni simbol in logotip podjetja predstavlja poskočni konj črne barve na rumeni podlagi, znan kot »Cavallino rampante«. Na vrhu so dodane še barve italijanske zastave (zelena, bela in rdeča), pod konjem pa začetnici podjetja S in F (Scuderia Ferrari).

Ferrarijev park

Je Ferrarijev zabaviščni park, ki se nahaja v Abu Dhabiju. Zgrajen je na 200.000 m2 (2.200.000 sq ft) in je v celoti pokrit s streho. V višino meri 50 metrov in s celotnim obsegom 2200 metrov. Odprli so ga 4. novembra 2010. Park vsebuje mnogo različnih atrakcij med katerimi so tudi avtošola za otroke, G-Force, stolp, ki izstreli uporabnika 65 metrov nad stavbo ter Racing Legends kar je interaktivna predstava pomembnih dogodkov v Ferrarjevi zgodovini.

Zanimiva dejstva

  • Celotna površina objekta je tako velika, da lahko z njim pokrijemo 7 nogometnih igrišč.
  • Na strehi objekta je narisan največji Ferrarijev logotip, ki v dolžino meri 65 metrov.
  • Streho objekta prekriva tolika aluminija, da bi z njim lahko pokrili 16750 Ferrarijevih vozil.
  • Za izgradnjo konstrukcije so potrebovali 12 370 ton železa, med tem ko je Eifflov stolp za konstrukcijo potreboval "samo 7000 ton."

Modeli cestnih avtomobilov

Trenutno Ferrari proizvaja 6 različnih modelov.

Ferrari California Ferrari 458 Italia Ferrari 458 Spider
Ferrari FF Ferrari F12 berlinetta LaFerrari

Viri in opombe

Spletne strani:

Glej tudi

Autodromo Enzo e Dino Ferrari

Autodromo Enzo e Dino Ferrari je dirkališče, ki leži v bližini italijanskega mesta Imola. Leta 1980 je gostilo dirko Formule 1 za Veliko nagrado Italije, med letoma 1981 in 2006 pa Veliko nagrado San Marina. Poimenovano je po ustanovitelju Ferrarija Enzu Ferrariju in njegovem sinu Dinu.

Autodromo Nazionale Monza

Autodromo Nazionale di Monza je dirkališče, ki leži v okolici italijanskega mesteca Monza, severno od Milana. Je eno od dirkališč z najbogatejšo dirkaško zgodovino na svetu.

Dirkališče ima tri različice steze, 5.793 kilometersko, ki se uporablja tudi za potrebe Velike nagrade Italije, 2.405 kilometersko Junior stezo in 4.25 kilometersko, ki že dolgo ni v uporabi. Glavna steza vsebuje tudi znamenite ovinke Curva di Lesmo, Curva Parabolica in Variante Ascari. Prvi zavoj Curva Grande je zdaj za šikano zaradi česar ni več tako pomemben.

Dirkališče gosti tudi dirko za 1000 km Monze, ki je bila dolgo časa del Svetovnega prvenstva športnih dirkalnikov, v letih 1957 in 1958 pa je gostilo tudi Dirka dveh svetov.

Dirkališče je najbolj znano po tem, da gosti Veliko nagrado Italije. Znano je tudi kot dirkališče, na katerem zaradi dolgih ravnin dirkači večji del kroga vozijo s polnim plinom, zato je zelo zahtevno za motorje. Dirkališče leži na zelo ravnem terenu, zato ima le malo vzponov in spustov, slovi pa tudi kot dirkališče na katerem je moč motorja mnogo pomembnejša kot dirkaški talent.

Felipe Massa

Felipe Massa, brazilski dirkač formule 1, * 25. april 1981, São Paulo, Brazilija.

Formula 1 sezona 1950

Sezona Formule 1 1950 je bila prva sezona svetovnega prvenstva Formule 1 pod okriljem FIE. Začela se je 13. maja 1950 z dirko za Veliko nagrado Velike Britanije, končala pa 3. septembra 1950 s sedmo dirko sezone za Veliko nagrado Italije. Dirkaški naslov je osvojil Italijan Nino Farina.

Formula 1 sezona 1951

Sezona Formule 1 1951 je bila druga sezona svetovnega prvenstva Formule 1 pod okriljem FIE. Začela se je 28. oktobra 1951 z dirko za Veliko nagrado Švice, končala pa 28. oktobra 1951 z osmo dirko sezone za Veliko nagrado Španije. Dirkaški naslov je osvojil Argentinec Juan Manuel Fangio.

Formula 1 sezona 1952

Sezona Formule 1 1952 je bila tretja sezona svetovnega prvenstva Formule 1 pod okriljem FIE. Začela se je 18. maja 1952 z dirko za Veliko nagrado Švice, končala pa 7. septembra 1952 z osmo dirko sezone za Veliko nagrado Italije. Dirkaški naslov je osvojil Italijan Alberto Ascari.

Gerhard Berger

Gerhard Berger, avstrijski dirkač formule 1, * 27. avgust 1959, Wörgl, Avstrija.

Kimi Räikkönen

Kimi-Matias Räikkönen, (finsko: [ˈkimi ˈmɑtiɑs ˈræikːønen]), finski dirkač Formule 1, * 17. oktober 1979, Espoo, Finska.

Kimi Räikkönen je kariero je začel pri Sauber-Petronasu v sezoni 2001, superlicenco je dobil šele na jamstvo svojega moštvenega šefa. Že v naslednji sezoni 2002 se je preselil v moštvo McLaren Mercedes, ko si je prislužil vzdevek »Iceman«. V sezoni 2003 je na tesno izgubil boj za naslov prvaka proti Michaelu Schumacherju, v sezoni 2005 pa proti Fernandu Alonsu.

V sezoni 2007 je prestopil k Ferrariju, kot najbolje plačani dirkač v Formuli 1, kjer je po tesnem boju z Lewisom Hamiltonom in Fernandom Alonsom osvojil svoj prvi naslov prvaka. Po dveh sezonah v Svetovnem prvenstvu v reliju, se je v sezoni 2012 vrnil v Formulo 1 z moštvom Lotus. Od sezone 2014 ponovno nastopa za Ferrari.

Po koncu sezone se je preselil k švicarski ekipi Sauber, ki se je pred začetkom sezone 2019 preimenovala v Alfa Romeo Racing.

Michael Schumacher

Michael Schumacher (IPA mɪçaeːl ʃumaxɐ), nemški dirkač Formule 1, *3. januar 1969, Hürth, Zahodna Nemčija.Michael Schumacher je dirkač Formule 1 in sedemkratni svetovni prvak. Uradna stran Formule 1 ga je proglasila za statistično najboljšega dirkača v zgodovini Formule 1. Je prvi Nemec, ki je osvojil naslov prvaka v Formuli 1 in ima velike zasluge za popularizacijo Formule 1 v Nemčiji. Schumacher je bil proglašen za prvega športnika miljarderja z letnim zaslužkom tudi 100 milijonov dolarjev. Leta 2006 je bil v anketi FIE Schumacher s strani gledalcev razglašen za najpopularnejšega dirkača.Po osvojitvi dveh zaporednih naslovov z Benettonom, se je Schumacher pred sezono 1996 preselil v Ferrari, ki je čakal na dirkaški naslov že vse od sezone 1981. Med sezonama 2000 in 2004 je Schumacher osvojil še pet zaporednih naslovov prvaka. Trikratni prvak, Jackie Stewart, je prepričan, da je preobrazba Ferrarija v zmagovalno moštvo, Schumacherjev največji dosežek. S koncem sezone 2006 Schumacher drži skoraj vse pomembnejše rekorde v Formuli 1, med drugim za število naslovov prvaka, zaporednih naslovov prvaka, zmag, najhitrejših krogov, najboljših štartnih položajev, največ zmag v eni sezoni.

Schumacher je tudi predan družinski človek in uveljavljen nogometaš. Je ambasador UNESCA in glasnik prometne varnosti. Bil je tudi udeležen v številnih humanitarnih akcijah, le v zadnjih štirih letih kot dirkač je v dobrodelne namene podelil vsaj 50 milijonov dolarjev.10. septembra 2006, na novinarski konferenci po zmagi na Veliki nagradi Italije, je napovedal svojo upokojitev kot dirkač. 29. oktobra 2006 je bilo oznanjeno, da bo Schumacher v sezoni 2007 asistent novoimenovanega šefa Ferrarija, Jeana Todta, še posebej se bo posvetil iskanju novih dirkaških talentov. Po neuspešni vrnitvi v sezoni 2009, kot zamenjava za poškodovanega Felipeja Masso pri Ferrariju zaradi zdravstvenih razlogov, je bil decembra 2009 potrjen kot drugi dirkač Mercedesa za sezono 2010, v kateri je kot najboljšo uvrstitev trikrat dosegel četrto mesto. Po koncu sezone 2012, v kateri je s tretjim mestom na dirki za Veliko nagrado Evrope dosegel edino uvrstitev na stopničke, dosegel pa je tudi najhitrejši čas kvalifikacij dirke za Veliko nagrado Monaka, se je dokončno upokojil.

Michele Alboreto

Michele Alboreto, italijanski dirkač Formule 1, * 23. december 1956, Milano, Italija, † 25. april 2001, Oberspreewald-Lausitz, Brandenburg, Nemčija.

Nürburgring

Nürburgring, med navijači znan tudi le kot Ring, je najznamenitejše nemško dirkališče.

Možnih je dirkati na več različicah stezah, toda velika večina mednarodnih dirk zdaj poteka na najnovejši, zgrajeni v 80-tih. Obstaja pa še mnogo starejša in daljša različica dirkališča, ki se imenuje Nordschleife (»Severna zanka«), zgrajena že v 20-tih letih okoli vasi in gradu Nürburga v gorovju Eifel, ki se tudi še uporablja. Z vzdevkom The Green Hell (»Zeleni pekel«), ki ji je ga nadel Jackie Stewart, v svetu velja za najtežje in najzahtevnejše namensko dirkališče.

Dirkališče je gostilo dirke Velika nagrada Nemčije, Eifelrennen, Velika nagrada Evrope in Velika nagrada Luksemburga.

Rubens Barrichello

Rubens Barrichello, brazilski dirkač Formule 1, * 23. maj 1972, Sao Paulo, Brazilija.

Scuderia Ferrari

Scuderia Ferrari Marlboro je ime za Gestione Sportiva, divizijo avtomobilske tovarne Ferrari S.p.A, ki se ukvarja z dirkanjem. Čeprav Scuderia in Ferrari Corse Clienti še naprej upravljata s številnimi Ferrarijevimi tovarniškimi in privatnimi moštvi, se je Ferrarijeva dirkaška divizija popolnoma posvetila njenem moštvu Formule 1, Scuderii Ferrari Marlboro. Scuderia Ferrari v italijanskem dobesednem prevodu pomeni Ferrarijeva staja, toda prevaja se kot Moštvo Ferrari.

Scuderio Ferrari je leta 1929 ustanovil Enzo Ferrari in je do leta 1939 delovala pod okriljem Alfe Romeo. Ferrarijev prvi nastop v Formuli je bil v sezoni 1948 z dirkalnikom Ferrari 125, tako da je najstarejše še aktivno in tudi najuspešnejše moštvo v zgodovini Formule 1. Trenutna moštvena dirkača sta Kimi Räikkönen in Sebastian Vettel, testni dirkači pa so Pedro de la Rosa, Davide Rigon in Marc Gené. Vodja moštva je Marco Mattiacci, športna direktorja Pat Fry in James Allison. Najuspešnejše obdobje Ferrarija v Formuli 1 je bilo v času Velike četverice, ki so jo tvorili Jean Todt (športni direktor), Ross Brawn (glavni strateg), Rory Byrne (glavni konstruktor) in Michael Schumacher in ki so med sezonama 1996 in 2007 osvojil šest konstruktorskih in pet dirkaških naslovov. Ferrarijevi številni in zvesti italijanski navijači so postali znani pod imenom tifosi.

Seznam dirkaških svetovnih prvakov Formule 1

Dirkaški naslov svetovnega prvaka podeljuje FIA najuspešnejšemu dirkaču Formule 1 preko sezone, glede na vnaprej določen sistem točkovanja, ki temelji na rezultatih dirk za Veliko nagrado. Prvi dirkaški svetovni prvak je bil razglašen v 1950, ko je zmagal Nino Farina. Prvi dirkač, ki je ubranil naslov prvaka je bil Alberto Ascari v sezonah 1952 in 1953.

FIA uradno razglasi prvaka po koncu sezone, vendar če ima že med sezono določen dirkač takšno točkovno prednost, da ga noben drug dirkač niti ob maksimalnem izkupičku točk na preostalih dirkah sezone ne more ujeti, potem pravimo da si je tak dirkač že zagotovil naslov svetovnega prvaka. Odločitev o naslovu je 27-krat v 68-ih sezonah padla na zadnji dirki sezone. Najzgodnejše v sezoni si je naslov zagotovil Michael Schumacher v sezoni 2002 in sicer šest dirk pred koncem prvenstva.

V zgodovini je naslov osvojilo 33 dirkačev, najuspešnejši pa je Nemec Michael Schumacher z rekordnimi sedmimi naslovi. Schumacher drži tudi rekord v številu zaporednih naslovov, kajti med leti 2000 in 2004 jih je osvojil pet. Aktualni prvak je Britanec Lewis Hamilton.

Seznam konstruktorskih svetovnih prvakov Formule 1

Naslov konstruktorskega svetovnega prvaka podeljuje FIA najuspešnejšemu moštvo formule 1 preko sezone, glede na vnaprej določen sistem točkovanja, ki temelji na rezultatih dirk za Veliko nagrado. Prvi konstruktorski svetovni prvak je bil razglašen v sezoni 1958, ko je zmagala ekipa Vanwall.

Različne kombinacije razvijalcev dirkalnika in motorja tvorijo različne konstruktorje za potrebe svetovnega prvenstva. Končni seštevek točk različnih konstruktorjev je izračunan s seštevanjem točk, ki jih vsi dirkači tega konstruktorja osvojijo na dirkah. Do sezone 1979 je najpogosteje veljajo pravilo, da je le najbolje uvrščeni dirkač posameznega konstruktorja doprinesel k zbirki točk konstruktorjev. Samo devetkrat do sedaj se je zgodilo, da svetovni prvak ni dirkal za ekipo, ki je osvojila tudi konstruktorski naslov.

V 60-ih sezonah, ko FIA podeljuje konstruktorski naslov, ga je osvojilo le 14 različnih ekip, najuspešnejši pa je Ferrari s 16 naslovi, od tega 6 zaporednih med leti 1999 in 2004.

Silverstone Circuit

Silverstone Circuit je dirkališče, ki leži v Silverstonu, Anglija. Najbolj je znano kot prizorišče Velike nagrade Velike Britanije, ki jo je prvič gostilo leta 1948. Velika nagrada Velike Britanije 1950 je bila sploh prva dirka v zgodovini Formule 1. Nekaj časa se je dirkališče izmenjevalo z dirkališčema Aintree in Brands Hatch, od sezone 1987, pa poteka tu vsakoletna dirka Formule 1. Dirkališče tudi gosti dirko serije BRDC International Trophy, prej ena od neprvenstvenih dirk Formule 1, danes pa je to vsakoletna dirka zgodovinskih dirkalnikov.

Velika nagrada Francije

Velika nagrada Francije je dirka svetovnega prvenstva Formule 1.

Avtomobilistično dirkanje se je začelo v Franciji in Velika nagrada Francije je najstarejša dirka za Veliko nagrado, prvič je potekala 26. junija 1906 v organizaciji Automobile Club de France po javnih cestah Le Mansa z udeležbo 32 dirkalnikov.

Prvo evropsko avtomobilistično prvenstvo je bilo organizirano leta 1925 in je vsebovalo še Veliko nagrado Italije, Veliko nagrado Belgije in dirko Indianapolis 500. Velika nagrada Francije je potekala na rezličnih francoskih dirkališčih, npr. Autodrome de Montlhéry. Od leta 1991 pa je stalno na dirkališču Circuit de Nevers Magny-Cours. Prestavitev dirke v Magny-Cours je bil poskus gospodarske stimulacije regije, toda mnogi v Formuli 1 se pritožujejo nad nedostopnostjo dirkališča. Dirki v letih 2004 in 2005 sta bili vprašljivi zaradi finančnih težav in dodajanja novih dirk v koledar Formule 1, toda dirka je ostala na tem prizorišču do sezone 2008. Po desetletju se je vrnila v sezoni 2018 na prenovljenem dirkališču Paul Ricard.

Najuspešnejši dirkač v zgodovini dirke je Michael Schumacher z osmimi zmagami.

Velika nagrada Italije

Velika nagrada Italije (italijansko Gran Premio d'Italia) je ena najstarejših dirk v zgodovini motošporta. Prva Velika nagrada Italije je potekala 4. septembra 1921 v Brescii. Toda Velika nagrada je tesneje povezana z dirkališčem v Monzi, ki je bilo zgrajeno 1922 in že gostilo dirko tisto leto. Od takrat je gostilo veliko večino dirka za Veliko nagrado Italije.

Na dirka leta 1923 je nastopil Harry A. Miller v enem redkih nastopov na Evropskih dirkah z dirkalnikom American Miller 122, ki ga je vozil Louis Zborowski. Velika nagrada Italije je štela za Evropsko avtomobilistično prvenstvo v letih 1935 do 1938.

Velika nagrada Italije je bila ena od dirk v premierni sezoni Formule 1, 1950, in je bila na koledarju dirk prav vsako leto od takrat. S tem se lahko pohvali samo še Velika nagrada Velike Britanije.

Po zmagi na Veliki nagrado Italije 2006 je Michael Schumacher, najuspešnejši dirkač na tej dirki s petimi zmagami, napovedal upokojitev po koncu sezoni 2006. Leta 2018 se je Lewis Hamilton izenačil z njim po številu zmag.

Velika nagrada Nemčije

Velika nagrada Nemčije (nemško Großer Preis von Deutschland) je dirka za svetovno prvenstvo Formule 1.

Ker je bila Nemčija izključena iz mednarodnih dogodkov po 2. svetovni vojni, je bila prva Velika nagrada Nemčije, ki je štela za prvenstvo Formule 1, v sezoni 1951.

Dirka je bila v veliki večini sezon prirejena na dirkališčih Nürburgring, predvsem v zgodnjih desetletjih, ali Hockenheimring, predvsem v zadnjih desetletjih. Od sezone 2008 pa se izmenjuje med obema dirkališčema.

Avtomobilske znamke
Zastava Italije Italija
Zastava Nemčije Nemčija
Zastava Francije Francija
Zastava Švedske Švedska
Flag of the United Kingdom Velika Britanija
Zastava Japonske Japonska
Zastava Južne Koreje Južna Koreja
Zastava Ljudske republike Kitajske Kitajska
Flag of the United States ZDA
Drugo
Nekdanje

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.