Enciklopedija

Enciklopedíja je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij. Enciklopedije so sestavljene iz geselskih člankov, ki so razporejeni po abecedi in so po navadi daljši in podrobnejši od tistih v leksikonih in slovarjih, iz katerih so se v 17. oziroma 18. stoletju tudi razvile. Po zgradbi se močno razlikujejo, saj je slovar jezikoslovno delo, medtem ko se enciklopedija osredotoča na predmet ali disciplino. Posredovana so tudi dodatna gradiva, ki izboljšujejo generalno razumevanje teme, gradiva, ki še povečujejo kvaliteto znanja ali ponudijo gradivo, ki je bolj znanstveno v razlagi. Enciklopedije, kot jih poznamo, so predvsem globalni odziv na obsežno in revolucionalno vlogo enciklopedij pri izobraževanju mladih in starih v zadnjih 300 letih v Evropi.

Der neue Brockhaus, 1958
Enciklopedija Brockhaus iz leta 1958

Zgodovina

Beseda enciklopedija izvira iz stare grščine, kjer ἐγκυκλοπαιδεία: enkyklopaidéia pomeni zaokrožena vzgoja. Zložena je iz ἔγκυκλος »okrogel, zaokrožen« (iz κύκλος »krog«) in παιδεία »vzgoja« iz (παῖς »otrok, deček«). V antični Grčiji je označevala zaokroženo znanje o znanosti in umetnosti, ki so ga imeli za pogoj splošne razgledanosti.

Antika

Enciklopedije obstajajo okoli 2000 let, najstarejša še obstoječa je Historia Naturalis, napisana okoli leta 77, avtor pa je Plinij Starejši. Delo je sestavljeno iz 37 poglavij, ki obsegajo zgodovino, geografijo, geologijo, medicino itd. Njegovo delo je bilo klasičen rokopis, ki je ostal priljubljen vir informacij v romanskem svetu, predvsem na področju umetnosti, tehnologije in tehnike. Delo pa je bilo pomembno tudi na področju botanike, geologije idr. Podobno delo je napisal tudi Marcus Terentius Varro.

Srednji vek

V srednjem veku je najbolj znana enciklopedija Etymologiae avtorja Izidor Seviljski, napisana okoli leta 630, ki obsega 448 poglavij in 20 zvezkov. V njegovem delu je zbrano veliko materiala za poučevanje v tistem času, tako starodavnega kot tudi sodobnega/modernega. Na njegovi osnovi je nadaljeval delo karolinški učenjak in teolog Hraban Maver.

Bartholomeus Anglicus (1240) je bilo najbolj brano delo v visokem srednjem veku, medtem ko je bilo delo Speculum Majus (1260) avtorja Vincenta Beauvaisa najpomembnejše v poznem srednjem veku.

Arabski svet in Perzija

Zgodnje muslimanske zbirke vključujejo veliko celovitih del in med pomembnejšimi je enciklopedija znanosti, katere avtor je Abu Bakr al-Razi in pa enciklopedija medicine, ki je bila uveljavljena še stoletja. Pomemben prispevek pa so z delom Univerzalna zgodovina (ali sociologija) naredili naslednji trije avtorji: Asharites, al-Tabri in al-Masudi. Dela so neprecenljiva predvsem zaradi islamske prakse, ki je poudarjala metodo raziskovanja in točno preverjanje virov. Obsežno enciklopedijo vsega takratnega znanja je sestavila tudi Bratovščina Čistosti v 10. stoletju v današnjem Iraku.

Kitajska

Največje in najpomembnejše enciklopedično delo v kitajski zgodovini je nastalo v obdobju dinastije Song (960–1279) in se imenuje Four Great Books of Song. Naslednje pomembnejše delo, ki ga je napisal znanstvenik in državnik Shen Kuo, je bilo Dream Pool Essays. Najobsežnejše delo, ki je bilo končano leta 1408, in je obsegalo več kot 370 milijonov pismenk pa se imenuje Youngle Encyclopedia.

17.—19. stoletje

Prvi dve enciklopediji, ki sta po izgledu podobni današnjim, sta Cyclopaedia ali Univerzalni slovar umetnosti in znanosti (1728) in Encyclopédie avtorjev Denisa Diderota in Jeana le Ronda d'Alemberta. V več izdajah pa se je pojavila tudi Encyclopaedia Britannica. Enciklopedije so imele velik vpliv tudi na razvoj družbe, zlasti velika francoska enciklopedija (L'Encyclopédie). Delo je spodbujalo gibanja, ki so sprožila francosko revolucijo. Nakup knjige je nudil pomembno oporo izobraževanju mladega šolarja in študenta, starejšim pa omogočil stik z znanjem, ki je znatno presegalo obrt ali razgledanost povprečnega nešolanega meščana.

20. stoletje

Prvi dve bolj popularni enciklopediji sta se pojavili leta 1920 in se imenujeta Harmsworth's Universal Encyclopaedia in the Children's Encyclopaedia. Več izdanih enciklopedij se je v Veliki Britaniji pojavilo predvsem v letih 1950 in 1960, med najbolj znanimi sta bili World Book in Funk and Wagnalls. V drugi polovici 20. stoletja pa so bile pomembne predvsem enciklopedije, ki so se osredotočale na pomembnejše teme. Takšni sta na primer enciklopediji filozofije in ekonomije, ki pa sta za svojo izdelavo potrebovali tudi veliko raziskovalnega dela.

Pomemben inovator na področju enciklopedij je bil Douglas Adams, ki je na zgodnjem ogrodju interneta želel ustvariti interaktivno enciklopedijo Štoparski vodič, ki bi delovala podobno kot je delovala knjiga z njegove knjižne uspešnice. Projekt ni bil gospodarsko uspešen, prav tako ni bil dovolj podprt s strani investitorjev, a je bil pomemben vizionarski korak v prihodnost. Največja pridobitev konca 20. stoletja pa so bile enciklopedije na CD-ROMih, katerih posebnosti so bila gesla, ki so vsebovala tudi zvočne in video datoteke. Pomembni predstavnik take enciklopedije je Microsoft Encarta, izdana med letoma 1993 in 2009, pomisleki digitalne enciklopedije se kažejo, saj je digitalna enciklopedija z regionalnimi izdajami ponujala pomembne razlike tako v zgodovini kot vsebini.

21. stoletje

V 21. stoletju se enciklopedije pojavljajo predvsem v elektronskih oblikah in pogosto brezplačno. Takšni sta npr. Wikipedija in Citizendium. Prednost spletnih enciklopedij je v tem, da je iskanje gesel veliko lažje, saj je omogočeno iskanje po ključnih besedah. Težave s spletnimi enciklopedijami so predvsem v razumevanju lokalne in globalne zgodovine ter vzrokov za konflikte v katerih so družbe vstopale. Nacionalna zgodovinopisja ne stremijo vedno k objektivnem zgodovinopisju, še posebej ne, ko opisujejo svetovne ali regijske dogodke, kjer so vpleteni različni gospodarski interesi. Podobno je tudi z geografijo, politiko, družbenimi aktivisti in vprašanji etike. Wikipedija na mnogih področjih deluje pod kritiko takšnih ali drugačnih interesov in vplivov, sporna so tudi prevajanja člankov, če citirajo mnenja samo z enega polja strokovno razdrobljene javnosti.

Vrste enciklopedij

Nova vrsta enciklopedije je Wikipedija, ki uporablja sodobno informacijsko tehnologijo in možnosti svetovnega spleta za kooperativno gradnjo baze znanja. Bistveni element programske tehnologije je zamisel hiperteksta in celotna zamisel sodelovalnega urejanja. Pri Wikipediji ni nova le tehnična izvedba enciklopedije, ampak tudi preizkus nove diskurzivne forme. Hipertekst, sistem povezav in večpredstavnostne vsebine so pomembno spremenili dostop do informacij za vse bralce. Pomembni pomisleki glede kognitivnih funkcij učencev tako zaznamujejo nadaljnje premisleke o pomenu enciklopedij za uporabo v pedagoških in nepedagoških procesih.

Spletne enciklopedije

Glej tudi

Enciklopedija Britannica

Enciklopedija Britannica (angleško Encyclopædia Britannica) je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771. Po mnenju mnogih je ena najboljših enciklopedij.

Izdaja 2004 vsebuje okrog 120.000 člankov, s 44 milijoni besed in obsežnim kazalom. Dosegljiva je v papirni obliki (32 zvezkov, 65.000 člankov, cena 1400 dolarjev), spletna različica (120.000 člankov, kratki povzetki so brezplačni, letna naročnina je 70 dolarjev) ter CD-ROM (več kot 80.000 člankov) ali DVD-ROM izdaja (več kot 100.000 člankov, cena 50 dolarjev).

Pri trenutni različici Britannice je sodelovalo več kot 4000 avtorjev člankov, med drugimi tudi Milton Friedman, Carl Sagan in Michael DeBakey.

Od 15. izdaje leta 1974 članki niso bili več v klasični obliki, ampak je vsebina razdeljena na tri dele: en zvezek Propædia vsebuje strukturo ostalih delov, Micropædia v 10 zvezkih vsebuje kratke članke, Macropædia v 19 zvezkih pa daljše članke. Kazalo v dveh zvezkih je bilo prvič dodano leta 1985. 35 odstotkov vsebine enciklopedije je bilo napisano povsem na novo v zadnjih dveh letih.

V 80. letih 20. stoletja je Microsoft poskušal pridobiti Britannico k sodelovanju pri digitalni izdaji na CD-ROM. Britannica, ki je imela velik tržni delež in ki ni verjela v elektronske izdaje, je zavrnila Microsoft, ta pa je razvil svoj izdelek: Encarto. Encarto so dodali ob nakupu računalnikov in tržni delež Britannice je strmo upadel. Ponudili so CD izdajo, ki pa ni prinašala takih dobičkov. Leta 1994 so ponudili spletno različico, vendar so kljub temu zašli v poslovne težave.Z leti je prodaja tiskane izdaje toliko upadla, da je predstavljala le še droben delež prihodkov podjetja. Leta 2012 je bila tako naposled sprejeta odločitev, da bodo po 244 letih prenehali izdajati enciklopedijo v tiskani obliki in se posvetili samo še spletni različici ter drugim izobraževalnim pripomočkom.

Enciklopedija Slovenije

Enciklopedija Slovenije je slovenska enciklopedija o rečeh, povezanih s Slovenijo, ki jo je v letih 1987-2002 v 16 zvezkih izdala založba Mladinska knjiga v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.

Encyclopedia of Life

Encyclopedia of Life (kratica EOL; dobesedno angleško: »Enciklopedija življenja«) je prosta spletna enciklopedija, katere namen je s sodelovanjem strokovne in širše javnosti dokumentirati vsako od skoraj dveh milijonov živečih vrst organizmov, ki so formalno znanstveno opisane. Poleg znanstvenega imena in uvrstitve v sistem so številne vrste predstavljene z večpredstavnostnim gradivom – videoposnetki, zvoki, slikami, shemami in besedilom.

Spletišče deluje kot portal, ki prikazuje vsebino različnih sodelujočih podatkovnih zbirk, kot taksonomska hrbtenica pa služi zbirka Catalogue of Life s sprejetimi znanstvenimi imeni vrst, ki je tudi sama kompilacija 66 različnih strokovnih podatkovnih zbirk. Poleg tega je del EoL tudi Biodiversity Heritage Library (BHL), konzorcij desetih prirodoslovnih in botaničnih knjižnic, ki digitalizira knjige na temo biotske raznovrstnosti in jih daje na voljo javnosti.

Ivan Ivančič

Ivan Ivančič, slovenski tigrovec, * 10. april 1913, Čezsoča, † 15. december 1941, Opčine.

Janez Jereb

Janez Jereb, slovenski strokovnjak za izobraževanje kadrov, * 6. april 1943, Golnik, † 14. junij 2001, Kranj.

KEGG

KEGG (s polnim nazivom Kyoto Encyclopedia of Genes and Genomes, slovensko Kjotska enciklopedija genov in genomov) je enciklopedija genov in genomov, ki so jo leta 1995 ustvarili japonski raziskovalci iz Kjota. Vzdržuje jo Laboratorij prof. Minoru Kanehisa (Kanehisa Laboratories), ki deluje v okviru Inštituta za raziskave v kemiji (Institute for chemical research) Univerze v Kjotu. Pri razvoju KEGG so sodelovali tudi raziskovalci iz Centra za bioinformatiko (deluje v okviru Inštituta za raziskave v kemiji, Univerza v Kjotu) in sodelavci iz Centra za človeški genom (Human Genome Center, deluje v okviru Inštituta za medicinsko znanost (Institute of Medical Science), Univerza v Tokiu).

Koroški Slovenci

Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz. na Južnem Koroškem. Status manjšine je načeloma zagotovljen z ustavo in z mednarodnim zakonom.

Marko Kolenc

Marko Kolenc, slovenski zdravnik ginekolog in porodničar, * 8. december 1922, Dravograd, † 12. avgust 2008, Ljubljana.

MusicBrainz

MusicBrainz je spletna glasbena enciklopedija . MusicBrainz zbira informacije o glasbenikih, njihovih posnetih besedilih in odnosih med njimi. Zapisi o posnetih delih vsebujejo vsaj naslov albuma, naslove skladb in dolžino vsake skladbe. Te vnose vzdržujejo prostovoljni uredniki.

Partizani

Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: francoski, italijanski, ruski, jugoslovanski, grški, albanski, slovenski partizani. V srednjem veku je izraz označeval najemnega vojaka, v 18. stoletju pa prostovoljca v neregularni vojaški enoti v sovražnikovem zaledju. V vojnem pravu so upoštevani od ameriške secesijske vojne sredi 19. stoletja, 1907 je bilo v Haagu prebivalstvu na zasedenem ozemlju priznana pravica do partizanskega upora, vendar je med drugo svetovno vojno fašisti niso upoštevali. Pravni status partizanov ureja Ženevska konvencija 18. 2. 1949.

Partizanske enote so hitro gibljive gverilske enote v sovražnikovem zaledju, različne moči in oborožitve, ki uporabljajo taktiko vojskovanja s hitrimi in nenadnimi napadi na dele sovražnikove vojske, transport, infrastrukturo ipd.

PlanetMath

PlanetMath je prosta spletna matematična enciklopedija. Njen poudarek je na strogosti, odprtosti, pedagogiki, vsebini v realnem času in povezani vsebini. Predstavlja skupnost približno 24.000 ljudi z različnimi zanimanji za matematiko. Projekt naj bi bil razumljiv, gosti pa ga Digital Library Research Lab na Virginia Tech. Lastnik spletišča je ameriška neprofitna korporacija »PlanetMath.org, Ltd.«Enciklopedija PlanetMath je nastala, ko 12 mesecev po sodni odredbi zaradi tožbe založniške skupine CRC Press proti podjetju Wolfram Research in njegovemu nameščencu Weissteinu ni delovala priljubljena prosta spletna matematična enciklopedija MathWorld.

Prirodoslovno društvo Slovenije

Prirodoslovno društvo Slovenije je prostovoljno združenje ljubiteljev narave, ki združuje, vključuje in povezuje članstvo na amaterski podlagi. Njegov namen je razvijati zanimanje za naravo, jo varovati in vzgajati ljubitelje na znanstveni podlagi. Namen društva je gojiti in širiti naravoslovno miselnost v vse sloje in na vsa področja naše družbe. Združuje različne stroke in pušča odprta vrata za vse nove pobude.

Delo društva je v veliki meri povezano tudi z izdajanjem naše najstarejše in najuglednejše poljudnoznanstvene naravoslovne revije Proteus, ki izhaja že od leta 1933. Revija ohranja poljudni slog pisanja in je obenem največja slovenska naravoslovna enciklopedija (obsega 20333 tiskanih strani in mnogo fotografij).

Društvo je nastalo leta 1934 iz Odseka za varstvo prirode društva Kranjskega deželnega muzeja.

Red Narodnega heroja

Orden narodnog heroja.jpg

Red Narodnega heroja [Red Národnega herója] je bilo jugoslovansko vojaško odlikovanje, ki so ga podeljevali udeležencem narodnoosvobodilnega boja, ki so se junaško izkazali v boju in za herojsko držo pred razrednim sovražnikom (Vojna enciklopedija, st. 732).

Stane Leban

Stane Leban, slovenski gledališki igralec in režiser, * 29. december 1934, Stanovišče, † 12. junij 2013, Nova Gorica.Leban je ob poklicni dejavnosti medicinsko-sanitarnega tehnika od 1955 sodeloval kot režiser in igralec v Goriškem gledališču v Novi Gorici v katerem je bil od 1982 tudi stalno zaposlen. Kot igralec se je Leban iz izrazitega komika razvil v interpreta tragikomičnih vlog. Pogosto je nastopal tudi v televizijskih igrah ter v filmu Cvetje v jeseni režiserja Matjaža Klopčiča.

Statistični urad Republike Slovenije

Statistični urad Republike Slovenije (kratica SURS) je državni organ, ki je v skladu z Zakonom o državni statistiki glavni izvajalec in usklajevalec dejavnosti slovenske državne statistike. Urad je strokovno samostojna vladna služba s položajem, kot ga poleg Zakona o državni statistiki določa tudi Zakon o Vladi Republike Slovenije. V organizacijski shemi Vlade Republike Slovenije je SURS neposredno odgovoren predsedniku vlade Republike Slovenije. Zakon izrecno določa, da je generalni direktor Statističnega urada pri strokovno-metodoloških vprašanjih avtonomen.Statistični urad in pooblaščeni izvajalci statističnih raziskovanj na območju Republike Slovenije zbirajo, obdelujejo in objavljajo podatke tistih statističnih raziskovanj, ki jih za posamezna leta ter srednjeročna obdobja določajo Programi statističnih raziskovanj. Vsebina programov za posamezno leto odraža zahteve po statističnih podatkih na nacionalni ter mednarodni ravni. Statistična raziskovanja v okviru dejavnosti državne statistike poleg Statističnega urada Republike Slovenije kot pooblaščena izvajalca izvajata tudi Banka Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje.Statistična raziskovanja se izvajajo na različne načine: S primarnim zbiranjem podatkov (od poročevalskih enot), s prevzemanjem sekundarnih (predvsem administrativnih) virov ter z internimi preračuni oziroma s pripravo podatkov. Zbrani podatki se statistično obdelajo in nato objavijo v skladu z načeli uradne statistike - strokovne neodvisnosti, kakovosti, statistične zaupnosti, nepristranskosti in objektivnosti, ustreznosti, natančnosti in zanesljivosti, pravočasnosti in točnosti, skladnosti in primerljivosti ter dostopnosti in jasnosti (vir: povzetek Kodeksa ravnanja evropske statistike).

Vojna enciklopedija

‎Vojna enciklopedija (kratica VE) je splošno vojno delo, ki je nastalo v SFRJ in bilo izdano dvakrat: leta 1958 in 1970 (ta izdaja je doživela tudi ponatis leta 1985).

Wikipedija

Wikipedija [vikipedíja] (angleško Wikipedia) ali Vikipedija je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotisočev prostovoljcev z vsega sveta. Vsebuje geselske članke v 288 različnih jezikih in njihovih različicah, sponzorira pa jo nepridobitna fundacija Wikimedia. Zajema tradicionalne enciklopedične teme, obenem pa služi tudi kot almanah in zbornik. Ustanovitelj Jimmy Wales jo opisuje kot »poskus, da bi ustvarili in ponudili prosto enciklopedijo najvišje mogoče kakovosti prav vsakemu posamezniku v njegovem lastnem jeziku.« Wikipedija je eno od največkrat navedenih spletišč in dnevno doživi okoli 50 milijonov obiskov.

Wikipedija vsebuje približno 33 milijonov geselskih člankov, od katerih jih je preko štiri milijone in pol v angleščini in preko milijona še v 11 jezikih. Slovenska Wikipedija se s 165.446 geselskimi članki uvršča na 45. mesto po številu člankov, za estonsko Wikipedijo (3. april 2017). Od svojih začetkov - ustanovljena je bila 15. januarja 2001 kot dopolnitev projekta Nupedia - je nepretrgoma rasla in hkrati spodbudila nastanek novih projektov, kot so Zbirka, Wikislovar, Wikinavedek, Wikiknjige in Wikivir. Geselske članke urejajo prostovoljci v načinu wiki lastnemu sistemu: članke lahko spreminja kdorkoli in kadarkoli. Sodelavci Wikipedije sami skrbijo za nepristranost člankov, tako da so pogledi strokovnjakov ali citati iz literature povzeti, ne da bi želeli iz njih izluščiti »objektivno resnico«. Zaradi svoje odprte narave je dovzetna za netočnosti in vandalizem.

Pomen Wikipedije kot referenčnega dela je nekoliko sporen. Po eni strani prejema pohvale, ker je prosto dostopna, ker jo lahko vsakdo ureja, in ker pokriva nadvse širok razpon tem. Po drugi strani jo kritizirajo, ker ima v nasprotju s tradicionalnimi enciklopedijami šibko osrednjo avtoriteto ter zaradi sistematične pristranskosti, na primer zaradi slabše pokritosti tradicionalnih enciklopedičnih tem. Geselski članki Wikipedije so na voljo pod pogoji, ki jih navaja licenca Creative Commons-Deljenje pod enakimi pogoji-Priznanje avtorstva (CC-BY-SA) in so zrcaljeni na številnih strežnikih po svetu. Medtem ko večina različic Wikipedije v opredmeteni obliki še ni izšla, je bila nemška različica maja 2005 predstavljena na DVD-plošči.

Zgodovinski leksikon Švice

Zgodovinski leksikon Švice je enciklopedija zgodovine Švice. Enciklopedijo je objavila fundacija pod pokroviteljstvom Swiss Academy of Humanities and Social Sciences (Schweizerische Akademie der Geistes- und Sozialwissenschaften, SAGW/ASSH) in Švicarsko zgodovinsko društvo (Schweizerische Gesellschaft für Geschichte, SGG-SHH). Poleg 35 članskega osebja v osrednji pisarni, je vključenih tudi 100 akademskih svetovalcev, 2500 zgodovinarjev in 100 prevajalcev.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.