Ekonomija

Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost. Je znanost, ki se ukvarja z izdelavo, distribucijo in potrošnjo blaga. Konkretno preučuje izbiro odločitev pri uporabi danih materialnih sredstev za dosego želenih ciljev. Glavni načini optimalizacije razmerja med razpoložljivimi sredstvi in dosegljivimi cilji so:

  • povečanje razpoložljivih sredstev (trgovina, proizvodnja, ...),
  • optimalno izkoriščanje razpoložljivih sredstev (varčevanje, tehnološka inovacija, ...),
  • povečanje donosnosti (distribucija, reklama, ...)

Zgodnja uporaba ekonomije je bila namenjena predvsem gospodinjstvu, torej upravljanju sredstev in ljudi za kvalitetno preskrbo. Kot takšna je bila tesno povezana z družinsko ureditvijo.

Ekonomija z uvedbo države postane povezana z vladanjem večjim skupinam ljudi, tako postanejo pomembni davki, pristojbine in delitve dela. Davčenje prebivalstva zgodaj bilo olajšano s svetostjo vladajočega ali vsaj njegovim aparatom ustrahovanja. Gospodarstvo pa je bilo močno povezano s tehnologijami in naravnimi danostmi.

Vsakdanja raba besede

Nekateri od zgornjih pojmov so toliko pomembni, da so v vsakdanji govorici s časom prevzeli pomen same besede ekonomija, ki se danes lahko uporablja tudi na primer:

  • za upravljanje proizvodnje (državna ekonomija = nadzor proizvodnje)
  • za smotrno varčevanje sploh (ekonomičnost = skromna poraba)
  • za gmotno korist (ekonomski dejavnik = najdonosnejši dejavnik)

Vsem različnim pomenom besede je vsekakor lasten osnoven pojem upravljanje. Zato se izraz ekonomija uporablja na primer tudi v zvezah ekonomija besede za jedrnatost, ali ekonomija podatkov za statistiko, ali družinska ekonomija za porabo denarja v gospodinjstvu, pa tudi v neštetih drugih slučajih.

Primerjava izrazov

Zanimiva je primerjava izrazov politična ekonomija in ekonomska politika, prav zaradi različnih pomenov, ki jih lahko imata besedi ekonomija in politika. Tako je politična ekonomija veda, ki s pomočjo matematičnih vzorcev in statistike obravnava zgodovinske teorije o ekonomiji, a se ne spušča v njih preučevanje. Ekonomska politika pa preučuje vpliv javnih in privatnih posegov v gospodarstvo, in sicer z izrecnim namenom, da stanje izboljša. Lahko bi rekli, da politična ekonomija predstavi obstoječe stanje, ekonomska politika pa predlaga poteze za dosego želenega stanja.

Ekonomija velja za znanost gospodarjenja. Z uporabo matematike in različnih ekonomskih modelov prikazuje in dokazuje racionalno uporabo sredstev s katerimi razpolaga gospodarstvo, podjetnik ali korporacija. Pri uporabi ekonomskih zakonitosti je gospodarstvenik omejen s pravom, naravnimi danostmi in tehnologijami. Poznavanje znanstvenih odkritij na tem področju olajša pravni znanosti in gospodarstvu, da sprejemajo najbolj racionalne odločitve in tako ohranjajo gospodarstvo zdravo z omejevanjem gospodarskih kriz.

Ekonomija je ena vej znanosti, ki pridobiva na pomenu zaradi globalizma in povezovanja različnih gospodarskih sistemov. Raznolikost državnih ureditev in vladavin lahko pomembno vplivajo na tržne zakonitosti, čemur nasprotujejo različne ureditve glede na njihove šibkosti. Nobelova nagrada s področja ekonomije je pomembno dvignila pomen ekonomije med znanstveniki.

Glej tudi

Bocvana

Bocvána (uradno Repúblika Bocvána) je celinska država v južni Afriki, ki je bila pred svojo neodvisnostjo v letu 1966 znana kot britanski protektorat Bechuanaland. Na zahodu in severu meji na Namibijo, na vzhodu na Zimbabve, ter na jugu na Južnoafriško republiko, s katero je tesno povezano tudi bocvansko gospodarstvo, ki temelji predvsem na reji živine in rudarjenju. Glavno mesto države je Gaborone.

Borza

Bórza je ustanova, kjer se trguje z vrednostnimi papirji, kot so na primer delnice in obveznice.

Denar

Denar je splošno veljavno plačilno sredstvo, ki ga lahko zamenjamo za izdelke in storitve. Hkrati pa je merilo vrednosti izdelka ali storitve. Ob uveljavitvi je sistem plačevanja z denarjem nadomestil blagovno menjavo kot način trgovanja. Denar ima lahko poleg surovin in vrednostnih papirjev tudi vlogo hranilca vrednosti.

Slovenska denarna enota je evro. Do leta 2007 je Slovenija uporabljala slovenski tolar, 1. januarja 2007 pa je vstopila v Evropsko monetarno unijo in prevzela evro kot edino valuto.

Ekonomist

Ekonomist je znanstvenik, ki deluje na področju ekonomije.

Za prvega znanstveno usmerjenega ekonomista velja Aristotel, medtem ko za očeta sodobne ekonomije velja Adam Smith.

Gospodarstvo

Gospodarstvo je sestavljeno iz realiziranega ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.

Gvajana

Republika Gvajana je obmorska država v severni Južni Ameriki, ki predstavlja zahodni del širše regije Gvajane (amerindijanska beseda, ki pomeni dežela mnogih voda) in na severu meji na Atlantski ocean, na vzhodu na Surinam, na jugu na Brazilijo, ter na zahodu na Venezuelo. Glavno mesto Gvajane je Georgetown.

Indeks človekovega razvoja

Indeks človekovega razvoja (angleško Human Development Index, kratica HDI) je primerjalno merilo za države, izračunano iz življenjske dobe, stopnje pismenosti, stopnje izobrazbe in življenjske ravni. Z namenom ocenjevati in primerjati revščino po širših merilih kot le na podlagi dohodkov sta ga leta 1990 ustvarila nobelovec Amartya Sen in vplivni pakistanski ekonomist Mahbub ul Haq s pomočjo Gustava Ranisa z univerze Yale in lorda Meghnada Desaija iz Londonske ekonomske šole in je vse odtlej del Poročila o človekovem razvoju Razvojnega programa Združenih narodov.

Kolumbija

Republika Kolumbija je obmorska država v severozahodni Južni Ameriki. Na severu meji na Karibsko morje, na vzhodu na Venezuelo, na jugovzhodu na Brazilijo, na jugu na Peru in Ekvador ter na zahodu na Panamo in Tihi ocean. Ime je dobila po raziskovalcu Krištofu Kolumbu.

Kontingent

Kontingent je izraz, ki se v slovenščini večinoma nanaša na količino materiala ali velikost skupine ljudi. Predvsem se uporablja v vojaškem izrazoslovju (npr. »kontingent vojakov« opisuje z omejitvijo določeno število vojakov) ali v ekonomskem izrazoslovju (kjer kontingent poleg količine lahko izraža tudi vrednost blaga).

Korzika

Korzika (korziško Corsica, francosko Corse) je 4. največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka. Upravno je Korzika del celinske Francije, čeprav jo od nje loči Ligursko morje, in je razdeljena na dva departmaja, Corse-du-Sud s sedežem v Ajacciu ter Haute-Corse s sedežem v Bastiji.

Marksizem

Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj. Vključuje specifično razumevanje človeka, družbe in zgodovine. Marksizem sebe v najširšem smislu razume kot misel, ki na prvo mesto postavlja pravico in svobodo, da človek uresniči vse svoje zmožnosti. Vključuje tako filozofsko vedenje kot politično ekonomijo, sociologijo in materialistični pogled na vse pojave v naravi in družbi. S celovitostjo pogledov predstavlja svetovni nazor. Umestimo ga lahko tudi kot politično doktrino, ne nazadnje v smislu Marksovega izreka »Filozofi so svet samo različno interpretirali; gre pa zato, da ga spremenimo«.

Plača

Plača je izplačilo/znesek, ki ga zaposleni dobi za opravljeno (navadno) mesečno delo oz. je nadomestilo za vložen trud in služi kot priznanje prispevka posameznika k poslovanju organizacije. Plača je sestavljena iz fiksnega in gibljivega dela. Fiksni del tvorijo osnovna plača, ugodnosti in dodatki.

Delavci se organizirani v sindikate borijo za pravično plačilo za opravljeno delo s stavko in socialnim dialogom.

Ostali dodatki so dodatki za posebne obremenitve, dodatek za delovno dobo, pokojninsko, zdravstveno in socialno zavarovanje, nadomestilo za čas, ko delavec ne dela (porodniška, plačilo med dopustom, zaradi bolezni), plačilo za uspešnost poslovanja, nagrade za posebne dosežke, povračilo stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, službena potovanja), drugi osebni prejemki (regres, odpravnina, solidarna pomoč) ter druge ugodnosti .

Gibljivi del plače, ki ga sestavljata nagrade in plačilo po uspešnosti, je odvisen od tega, kako dobro posameznik opravlja svoje delo, odvisen pa je lahko tudi od uspešnosti skupine, oddelka ali celotne organizacije.

Povezovanje plač z uspešnostjo posameznika

Pri povezovanju plač z uspešnostjo podjetja se uporabljajo različni programi nagrajevanja posameznikov, skupin ali celotne organizacije, z namenom omogočiti boljše nagrajevanje tistih, ki so k uspešnosti delovne organizacije prispevali več kot drugi. Danes so ZDA vodilne pri uveljavljanju programov plačila po uspešnosti in od tam prihaja tudi Taylorjev način plačila po kosu, ki je bil eden prvih širše uporabljenih programov plačila po uspešnosti.

Vsako plačilo ima svojo vlogo pri zadovoljevanju različnih potreb delavcev in motiviranju zaposlenih. Z osnovno plačo posameznika motiviramo za napredovanje na delovna mesta, ki zahtevajo več spretnosti, znanja in odgovornosti, kompetenc, plačilo za uspešnost pa spodbuja posameznika k boljšemu in učinkovitejšemu opravljanju svojega dela.

Premoženje

Premoženje je izraz za denar ali stvari, ki jih ima kdo v svoji lasti.

V Sloveniji je premoženje definirano v 34. členu Zakona o davčnem postopku, ki pravi, da je premoženje vse premično in nepremično premoženje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ki ga imajo v lasti na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve po vložitvi vloge, pa na dan pridobitve. Nadalje v istem členu Zakon pravi, da pristojni davčni organ kot premoženje iz prejšnjega odstavka upošteva zlasti stanovanja, stanovanjske hiše in garaže; poslovne prostore in poslovne stavbe; prostore za počitek in rekreacijo; vodna plovila, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo vodna plovila, vpisana v ustrezen register; stavbna zemljišča; kmetijska in gozdna zemljišča; drugo nepremično premoženje; vozila in prikolice; vrednostne papirje in druge deleže po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe; dragocenosti, zbirateljske predmete, starine in nakit v višini najmanj 5 minimalnih plač.

Kot premoženje se po tem zakonu ne upošteva: stanovanje oziroma stanovanjska hiša, ki jo davčni zavezanec uporablja za stalno bivanje oziroma jo davčni zavezanec, ki nima stalnega bivališča na območju Republike Slovenije, uporablja za začasno prebivanje; predmeti, ki so v skladu s 177. členom ZDavP-2 izvzeti iz davčne izvršbe; eno osebno vozilo, katerega vrednost ne presega 12 minimalnih plač.

Profesor

Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze. Profesorji so kvalificirani strokovnjaki, ki predavajo o svojih področjih dela, kot so bazične znanosti, književnost, medicina, pravo, ekonomija ... Profesorji tudi izvajajo raziskave, svetujejo organizacijam in vzgajajo mlade akademike, ki jih bodo nasledili. V Evropi in ZDA se status profesorja lahko pridobi samo na osnovi raziskovalnih dosežkov.

Učitelji na srednji šoli imajo naziv npr. profesor fizike, profesor angleščine ... Ta naziv se pridobi z diplomo na ustreznem pedagoškem študiju.

Seznam držav po indeksu človekovega razvoja

Seznam držav po indeksu človekovega razvoja predstavlja države po velikosti indeksa človekovega razvoja (angleško Human Development Index, kratica HDI). Povzet je po Poročilu o človekovem razvoju (angleško Human Development Report) Organizacije Združenih narodov za leto 2006 in vključuje 177 držav od 192, ki jih priznavajo Združeni narodi. Članek obsega seznam držav po indeksu človekovega razvoja po celinah, seznam držav po indeksu človekovega razvoja na starejših podatkih in seznam tistih držav po indeksu človekovega razvoja, kjer ga Združenih narodi niso izračunali.

Indeks človekovega razvoja je primerjalno merilo za države, izračunano iz življenjske dobe, stopnje pismenosti, stopnje izobrazbe in življenjske ravni. Z namenom ocenjevati in primerjati revščino po širših merilih kot le na podlagi dohodkov sta ga leta 1990 ustvarila nobelovec Amartya Sen in vplivni pakistanski ekonomist Mahbub ul Haq s pomočjo Gustava Ranisa z univerze Yale in lorda Meghnada Desaija iz Londonske ekonomske šole in je vse odtlej del Poročila o človekovem razvoju Razvojnega programa Združenih narodov.

Države so urejene v skupine z visokim, srednje visokim, in nizkim indeksom človekovega razvoja. Puščice kažejo na spremembo indeksa od leta 2005: = stagnacija; = rast; = zmanjševanje.

Trg (ekonomija)

Trg je beseda, ki ima v ekonomiji dva pomena, in sicer kot tržnica in kot tržišče.

Trg ali tržnica je prostor, kjer se ob določenem času srečujejo kupci in prodajalci za sklepanje pogodb oziroma za kupoprodajo nekega blaga. V starem veku so bila ta srečanja povezana z velikimi narodnimi prazniki (kramarski sejem v Delosu, Olimpiji, Delfih); v zgodnjem srednjem veku so se občasne tržnice (ali potujoči trgi) hitro razmnoževale, posebej na stičiščih pomembnih prometnih poti in v varnem zavetju gradov in samostanov, kjer so bili pravno zavarovani. Posebno pomembni so postali letni trgi, kjer so se sklepale velike kupčije. Iz njih so se razvili sejmi.

Zdajšnji trg se omejuje na trgovino določenega blaga, npr. dnevni ali tedenski trgi za zelenjavo, sadje in lahko pokvarljivo blago, deloma v pokritih tržnicah, ali na trgovino specialnega blaga, npr. živinski, lončarski trgi. Trg posebne vrste je tudi borza.

Trg ali tržišče je prodajno področje nekega blaga, ki označuje fizično področje, kjer je to blago na razpolago. Lahko je tudi abstrakten pojem, ki označuje vpliv ponudbe in povpraševanja na oblikovanje cen. V tem smislu ločimo blagovni in storitveni trg, denarni trg, trg dela in trg kapitala.

Trgovina

Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago. O pravi trgovini govorimo, kadar je posredovanje blaga osnovna dejavnost podjetja. Trgovci blago kupijo, prevažajo in prodajajo, ne da bi ga spremenili oziroma predelali. Prvi stiki med različnimi civilizacijami so bili že od nekdaj trgovski. Danes smo zahvaljujoč trgovini na pragu globalizacije. Najpomembnejša trgovska organizacija je WTO. Najpogostejša slovnična napaka je uporaba besede "trgovina" za prodajalno. Trgovina je namreč le poimenovanje dejavnosti, ne more pa se s to besedo poimenovati konkretno mesto, kjer se dejavnost opravlja. Takšno mesto je prodajalna in ne trgovina.

Urugvaj

Úrugvaj (špansko República Oriental del Uruguay; izg. IPA: [re'puβlika oɾjen'tal del uɾu'ɰwaj]) je država v jugovzhodnem delu Južne Amerike. Tu živi 3,3 milijona ljudi, od tega 1,7 milijona v Montevideu in njegovem velemestnem območju.

Urugvaj meji na severu na Brazilijo, na zahodu preko obeh rek Urugvaj (reka) na Argentino, na jugozahodu na estuar reke Plata in na jugovzhodu na Južni Atlantski ocean. Gre za drugo najmanjšo neodvisno državo v Južni Ameriki, večjo le od Surinama in francoskega čezmorskega departmaja Francoske Gvajane. Po podatkih organizacije Transparency International je Urugvaj druga najmanj skorumpirana država v Latinski Ameriki, pred njim je le Čile., politične in delovne razmere pa so med najbolj svobodnimi na celini.

Ustanova

Ustanova ali institucija je družbena struktura, ki postavlja pravila za vedenje večje skupine ljudi.

Kot vir družbenih pravil in reda institucije preučuje več družboslovnih znanosti, vsaka iz svojega vidika:

sociologija proučuje splošne institucije: država, civilna družba, politične stranke, parlament

pravo, kjer so institucije z zakonom ustoličeni ključni državni organi: parlament, vlada, sodišče,

politologija: države, politične stranke, lobiji

ekonomija: podjetje, denar (finančne institucije), trgPomen institucij je v njihovi organiziranosti. Pravila niso arbitrarna, ampak jih sprejme in izvršuje zaupanja vredna avtoriteta.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.