Država

Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom. Nekaterim državam, kot so Slovenija, Francija in Izrael, rečemo nacionalne države, ker v njih prevladuje en narod. Druge države, kot so Švica, Španija in Združeno kraljestvo, so večnacionalne države, ker se prebivalstvo deli na več narodov. Kljub temu se nekatere od njih imajo za nacionalne države.

Včasih se tudi upravni deli držav z določeno kulturo ali zgodovino imenujejo »dežele« ali »države«; tako se, denimo, imenujejo sestavne enote ZDA ali Anglija, Škotska in Wales v Združenem kraljestvu, čeprav so to praktično sestavni deli (mednarodno priznane) večje države.

Klasifikacija držav

  • glede na obliko vladavine (monarhija, republika)
  • glede na obliko državne oblasti (parlamentarna, predsedniška, skupščinska)
  • glede na obliko političnega sistema (demokratična, avtokratična)
  • glede na obliko državne ureditve (unitarna država, federacija, konfederacija)

Glej tudi

1948

1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

1960

1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek. Zaradi vsesplošnega osamosvajanja afriških držav izpod kolonialne oblasti je postalo leto znano kot »leto Afrike«.

1961

1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

1991

1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek. Številka leta je palindrom, naslednje palindromno leto je bilo 2002.

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (hrvaško Republika Hrvatska, poslušaj ), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva 56.594 km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in sredozemsko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4,16 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti.Ozemlje Hrvaške je naseljeno že od paleolitika (krapinski človek), Hrvati pa so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi, Panonsko in Primorsko Hrvaško. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključili šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino.

Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), zveze NATO, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008–2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN.

Leta 2017 je v gospodarstvu prevladoval storitveni sektor z okoli 70% BDP, sledi industrija z okoli 26,2 % in kmetijstvo z okoli 3,7 %. Temu ustreza tudi zaposlitev: storitve 70,8 %, industrija 27,3 %, kmetijstvo 1,9 %. Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009–2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomembnejši hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka.

Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem. Eden glavnih prebivalstvenih izzivov trenutne Hrvaške je nizka rodnost, izseljevanje mladih ter staranje preostalega prebivalstva.

Kalifornija

Kalifórnija (angleško California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean. Ima največje število prebivalstva med zveznimi državami ZDA.

Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na Oregon, na vzhodu na Nevado in Arizono, na jugu meji na Mehiko, na zahodu pa jo obliva Pacifiški ocean. Južno mejo z Mehiko določa reka Kolorado. Kalifornija se je ZDA priključila 9. septembra 1850, kot 31. zvezna država. Kmetijstvo in rudarstvo sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju, in sicer po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je Zlata država.

Pomembnejša kalifornijska mesta so: Sacramento (glavno mesto), Los Angeles (največje mesto), San Diego, San Francisco, San Jose, Long Beach in Oakland.

Kanada

Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu). Država se razteguje od Atlantskega oceana na vzhodu do Tihega oceana na zahodu. Kanada se na severu dotika tudi Arktičnega oceana, kjer se njene ozemeljske zahteve razširjajo do Severnega tečaja. Kanadske ozemeljske vode na severovzhodu mejijo na ozemeljske vode Grenlandije, ki pripada Danski, tik pred obalo Nove Fundlandije se nahajta še otoka Saint-Pierre in Miquelon, ki sta sestavni del Francije.

Kanada je za Rusijo na svetu druga največja država po površini, vendar ima zelo majhno gostoto poseljenosti z le 32 milijoni prebivalcev (večina jih živi na jugu države vzdolž meje z ZDA), kar je malo za državo te velikosti. Kanada je sodobna, tehnološko napredna in energetsko samozadostna država. Njeno gospodarstvo močno temelji na izkoriščanju naravnih virov.

Ime je dobila po besedi kanata, ki v jeziku Irokezov pomeni »vas«, »naselbina«.

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Formalno je bila ukinjena po drugi svetovni vojni, ko je ustavodajna skupščina 29. novembra 1945 razglasila ustanovitev Federativne ljudske republike Jugoslavije.

Madžarska

Madžárska (madžarsko Magyarország) je celinska država v Srednji Evropi, ki meji na jugozahodu na Slovenijo in Hrvaško, na severozahodu na Avstrijo, na severu na Slovaško, na severovzhodu na Ukrajino, na jugovzhodu na Romunijo, na jugu pa na Srbijo. Je demokratična država in od leta 2004 tudi članica Evropske unije. Madžarski jezik pripada ugrofinski skupini jezikov.

Poletni čas

Polétni čàs (angleško Daylight Saving time (DST)) je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, po navadi za uro naprej od standardnega uradnega časa.

Ta čas so vpeljali z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe, oziroma, da ljudje ne bi spali, medtem ko sije Sonce. Uradni čas se pomakne naprej med pomladnimi in poletnimi meseci, tako, da se delovne in šolske ure lepše prilegajo uram dnevne svetlobe. S tem pa dosežemo prihranke energije.

Danes uporablja poletni čas manjšina držav sveta, še te ne povsem usklajeno. V Evropi uporabljajo poletni čas vse države razen Islandije. V Jugoslaviji je bil poletni čas v uporabi od leta 1982, Slovenija ga uporablja od leta 1991.

Poleg študij, ki dokazujejo upravičenost tega posega, obstajajo tudi argumenti proti.

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu. Njen položaj in dostopnost ozemlja sta pomenila, da se je na njenem ozemlju bilo mnogo vojn, in skozi stoletja so se njene meje znatno spreminjale. Med letoma 1945 in 1989 je Poljska pripadala komunističnemu vzhodnemu bloku.

Državno ime Poljska (Polska) je bilo prvič uporabljeno v 11. stoletju, izhaja pa iz imena plemena Polanie, ki se je na območju med Odro in Vislo naselilo po propadu Rimskega imperija v 5. stoletju.

Rimsko cesarstvo

Rimskega cesarstva ne smemo zamenjevati s Svetim rimskim cesarstvom (843–1806).Rimsko cesarstvo je bila antična država rimske civilizacije, ki je pol tisočletja obvladovala celotno Sredozemlje in Zahodno Evropo. Rimska država je pred tem bila republika - v tem obdobju je tudi pridobila večino svojih ozemelj. Nastop Avgusta kot prvega rimskega cesarja in začetek cesarstva zgodovinopisje postavlja v leto 27 pr. n. št. Tradicionalno se zgodovina rimskega cesarstva deli na principat do nastopa cesarja Dioklecijana leta 284 in na dominat do propada zahodne polovice cesarstva.

Prvo obdobje rimskega cesarstva predstavlja Pax Romana ("rimski mir"), doba notranje stabilnosti in razcveta. V zahodni polovici države, kjer je prevladovalo keltsko prebivalstvo, sta se širila rimska kultura in latinski jezik, v vzhodni pa sta še naprej prevladovala grška kultura in jezik.

Hud pretres je cesarstvo doživelo med krizo 3. stoletja, obdobjem hude politične nestabilnosti in nenehnih državljanskih vojn. Kriza se je končala leta 284 z nastopom cesarja Dioklecijana, ki je izvedel korenite politične in upravne reforme. Cesar Konstantin je z milanskim ediktom leta 313 prvič priznal krščansko vero, ki je nato hitro postalo prevladujoča religija v državi.

Upravljanje Rimskega imperija je sčasoma privedlo do ločitve na vzhodno in zahodno polovico. Kot zadnji je obema polovicama cesarstva hkrati vladal cesar Teodozij Veliki leta 395. Leta 476, ko je oblast na zahodu prevzel Odoaker, se je zahodna polovica že močno razvijala v novo smer, v kateri je cerkev prevzela večino administrativnih in karitativnih vlog nekdanje sekularne vlade.

Na vzhodu se je cesarstvo s sedežem v Konstantinoplu nepretrgano razvijalo naprej še skozi celotni srednji vek. V zgodovinopisju se zanj uporablja ime bizantinsko cesarstvo. V 13. stoletju je izgubilo ves vpliv in propadlo leta 1453, ko so Konstantinopel zasedli Osmani.

Vpliv rimskega imperija na vlado, pravo in monumentalno arhitekturo ter na druge vidike življenja na Zahodu ostaja viden še danes. Rimske nazive moči so privzeli nasledniki z imperialnimi pretenzijami, med njimi Frankovsko kraljestvo, Sveto rimsko cesarstvo, Kijevska Rusija in Nemško cesarstvo.

Rusija

Rusija (rusko Росси́я, Rossíja; izgovarjava [rɐˈsʲijə̟]; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; [rʌ'sʲij.skə.ə̟ fʲə̟.dʲɪ'ra.ʦə.ə̟],(v ruščini) poslušaj ) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta.

Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze.

Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Seznam suverenih držav

Seznam suverenih držav.

Na svetu je trenutno 194 povsem neodvisnih držav.

Prvi stolpec vsebuje praktično (neuradno) kratko ime države, kot ga je za slovenski standard pripravila Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije [1], drugi in tretji pa pripadajoče uradno kratko in uradno polno ime države iz standarda SIST ISO 3166. Slovenski prevod tega standarda je prvič izšel leta 1996, v pripravi pa je nov prevod standarda, ki bo upošteval številne spremembe uradnih kratkih in uradnih polnih imen držav, do katerih je prišlo po prvi slovenski izdaji standarda. Predvidoma naj bi izšel leta 2008 z oznako SIST ISO 3166-1:2008. Veljavni mednarodni standard ISO 3166-1:2006 je izšel novembra 2006. V standardu so navedana tista uradna kratka in uradna polna imena držav, kakršna posamezne države oziroma ozemlja prijavljajo Organizaciji združenih narodov v svojem, angleškem in francoskem jeziku, druge članice OZN pa so jih dolžne spoštovati.

Slovenija

Slovenija (uradno ime: Republika Slovenija) je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope. Slovenija meji na zahodu z Italijo, na severu z Avstrijo, na severovzhodu z Madžarsko in na vzhodu in jugu s Hrvaško. Leži na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Površina 20.273 km² uvršča Slovenijo med srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. Slovenska obala Jadranskega morja je dolga 46,6 km. Glavno mesto je Ljubljana, ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je Triglav (2864 m).

Skozi slovensko zgodovino so pomembni kulturni vplivi prihajali iz srednjeevropskega in apeninskega kulturnega prostora. Glede na popis iz leta 2011 ima Slovenija 2.050.189 prebivalcev. Slovenci predstavljajo 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin Madžari (0,32 %), Italijani (0,11 %) in Romi (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je slovenščina, na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni italijanska oziroma madžarska narodna manjšina, sta uradna jezika tudi italijanščina oziroma madžarščina.

Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na prostem trgu. Slovenija je svojo državnost utemeljila s plebiscitom o samostojnosti 23. decembra 1990 in jo ubranila z osamosvojitveno vojno, potem ko je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost. Po politični ureditvi je Slovenija parlamentarna demokracija. Med članice Organizacije Združenih narodov je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je članica Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, zveze NATO ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v Evropsko unijo. Leta 2007 je Slovenija postala članica monetarne unije in prevzela skupno evropsko valuto evro.

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ ali na kratko Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992. Pod imenom Demokratična federativna Jugoslavija se je oblikovala po 2. svetovni vojni iz ozemlja predvojne Kraljevine Jugoslavije, nakar je leta 1945 spremenila ime v Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) in leta 1963 v dokončno ime SFRJ.

SFRJ je na severozahodu mejila na Italijo in Avstrijo, na severu na Madžarsko in Romunijo, na vzhodu na Bolgarijo, na jugu na Grčijo in Albanijo ter na zahodu na Jadransko morje.

Z razpadom države je v letih 1991 in 1992 na njenem nekdanjem ozemlju nastalo pet novih držav:

Republika Slovenija,

Republika Hrvaška,

Bosna in Hercegovina,

Republika Makedonija ter

Zvezna republika Jugoslavija (leta 2003 preimenovana v Srbijo in Črno Goro, leta 2006 pa sta iz te državne tvorbe, nastali dve samostojni državi: Republika Srbija in Republika Črna Gora. Kasneje se je od Srbije odcepilo tudi Kosovo.

Srbija

Republika Srbija (srbsko Република Србија / Republika Srbija) je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Del Republike Srbije je avtonomna pokrajina Vojvodina. Do 17. februarja 2008 je kot avtonomna pokrajina in kot del Srbije obstajalo tudi Kosovo. S strani Albancev je enostransko razglasilo neodvisnost, ki pa je Srbija ne priznava.

Republika Srbija je opredeljena kot demokratična država srbskega naroda in vseh drugih državljanov, ki živijo v njej. Država temelji na demokratičnih temeljih, tržnem gospodarstvu, človekovih pravicah in vladavini prava.

Srbija na severu meji na Madžarsko, na vzhodu na Romunijo in na Bolgarijo, na jugu na Severno Makedonijo in na Kosovo, na zahodu pa na Črno goro, Hrvaško in na Bosno in Hercegovino.

Srbija je bila od konca prve svetovne vojne sestavni del skupne države Južnih Slovanov. Najprej v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je kasneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo, po 2. svetovni vojni pa kot del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Po razpadu SFRJ se je oblikovala Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ). Leta 2003 so to državno skupnost preimenovali v Srbija in Črna gora. Od 5. junija 2006 je Srbija po 88 letih ponovno suverena in neodvisna država. Je pravna naslednica ZRJ.

Glavno mesto s skoraj 2 milijonoma prebivalcev je Beograd. Beograd je tudi administrativno, kulturno in gospodarsko središče Srbije.

Švica

Švicarska konfederacija je celinska zvezna država v Srednji Evropi. Njene sosede so Nemčija, Francija, Italija, Avstrija in Lihtenštajn. Država ima močno tradicijo politične in vojaške nevtralnosti, vendar tudi tradicijo mednarodnega sodelovanja, saj je v njej sedež številnih mednarodnih organizacij. Uradno ime Švice je Confoederatio Helvetica (CH; latinsko Švicarska konfederacija), kar je prevedeno v vse štiri švicarske uradne jezike.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.