Ciper

Ciper (grško Κύπρος, Kýpros; turško Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (grško Κυπριακή Δημοκρατία, Kypriakḗ Dēmokratía; turško Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.

Ciper je tretji največji otok v Sredozemskem morju in eden najbolj priljubljenih turističnih krajev, saj ga vsako leto obišče čez 2,4 milijona turistov.[1] Nekdanja britanska kolonija se je leta 1960 osamosvojila od Združenega kraljestva in leta 1961 postala članica Skupnosti narodov (Commonwealth of Nations). Republika Ciper je razvita država, od 1. maja 2004 tudi članica Evropske unije. 1. januarja 2008 je kot svojo valuto uvedla evro.

Republika Ciper obsega ozemlje skoraj celega otoka, vendar nadzoruje le južni dve tretjini tega ozemlja. Severni del otoka je leta 1974 zasedla Turčija in ustanovila Turško republiko Severni Ciper, čeprav te države razen Turčije ne priznava nobena druga država. V naslednjih desetletjih je severni del postal naseljen skoraj izključno s Turki, južni dve tretjini pa z Grki, tako da obema ozemljema včasih pravimo »grški del« in »turški del« Cipra. V letih 2003 in 2004 so pod okriljem Organizacije združenih narodov tekla pogajanja za vnovično združitev obeh delov otoka, vendar je grški del zavrnil pogoje združitve. Tako se je Evropski uniji pridružil le grški del otoka.

Republika Ciper
Κυπριακή Δημοκρατία (grško)
Kypriakḗ Dēmokratía
Kıbrıs Cumhuriyeti (turško)
Zastava Cipra
Himna: Ὕμνος εἰς τὴν Ἐλευθερίαν
Ymnos is tin Eleftherian
Himna svobodi1
Lega Cipra
Lega  Cipra  (temnozelena)

– na Evropski celini  (svetlozelena & temnosiva)
– v Evropski uniji  (svetlozelena)

Glavno mesto
(in največje mesto)
Nikozija (Lefkosia, Lefkosa)
35°08′N, 33°28′E
Uradni jeziki grščina, turščina
Demonim Grški Ciprčani
Turški Ciprčani
Upravljanje predsedniška republika
 -  predsednik: Nikos Anastasiades
Neodvisnost od Združenega kraljestva 
 -  Datum: 1. oktober 1960 
Vstop v EU 1. maja 2004
Površina
 -  skupaj: 9.251 km² (167.
 -  voda (%): zanemarljivo
Prebivalstvo
 -  štetje 2007: 788.457 
 -  gostota: 85/km² (85.)
BDP (PKM) ocena 2007 (IMF)
 -  skupaj: 21,382 milijarde $ (108.)
 -  na prebivalca: 27.429 $ (29.)
BDP (nominalno) ocena 2007 IMF
 -  skupaj: 21,303 milijarde $ (87.)
 -  na prebivalca: 27.327 $ (28.)
Gini (2005) 29 (nizek
HDI (2007) Rast 0,903 (visok) (28.)
Valuta evro2 (EUR)
Časovni pas EET (UTC+2)
 -  poletni (DST): EEST (UTC+3)
Vrhnja domena (TLD) .cy3
Klicna koda +357
1 Tudi državna himna Grčije.
2 Pred letom 2008 ciprski funt.
3 Uporablja se tudi domena .eu, skupna vsem državam članicam Evropske unije.

Zgodovina

Arheološke najdbe kažejo, da je bil Ciper naseljen že v kameni dobi pred kakšnimi 11.000 leti. Otok je dobil svoj grški karakter po naselitvi Mikencev v času med 13. in 11. stoletjem pr. n. št. Sredi 9. stoletja pr. n. št. so obalna področja Cipra dosegli Feničani in se tam naselili. Ustanovili so tudi glavno mesto Kition. Kasneje se je menjalo več vladarjev in sicer Asirci, Egipčani in do 4. stoletja pr. n. št. Perzijci. Med leti 30 pr. n. št. in 330 n. št. je bil Ciper del Rimskega cesarstvo. To je čas, v katerem so vladali Ptolemajci; sledil je čas prevlade Bizanca od leta 330 do 1191 n. št. Sledila so obdobja, ko je otoku vladal Rihard Levjesrčni, viteški red templjarjev (1191-1192), Franki (Lusignani, 1192- 1489), Benečani (1489-1571), Otomansko cesarstvo (1571-1878) in Angleži (1878-1960).

Pod tujo vladavino je Ciper vseskozi uspel ohranjati svoj grški jezik, kulturno dediščino in zadržati grško identiteto. Med leti 1955 in 1959 so Ciprčani bojevali osvobodilni boj proti Združenem kraljestvu in leta 1960 dosegli svojo neodvisnost. Ciper je postal Ustavna republika Ciper. Grčija, Velika Britanija in Turčija so sklenile Züriško-Londonski dogovor, po katerem je Velika Britanija na Cipru obdržala dve vojaški oporišči.

Po novi ustavi je bila izvršna moč med grškimi in turškimi Ciprčani razdeljena v razmerju 7:3. To je pomenilo, da je 18 % prebivalcev turške manjšine dobilo 30 % mest v upravi in državnih institucijah, kar je vodilo v kasnejše spore. Prav v času, ko je v Grčiji zavladala vojaška hunta, so se spori na Cipru stopnjevali. Vojaška hunta se je 15. julija 1974 odločila izvesti udar na Cipru. Strmoglavila je demokratično izvoljeno ciprsko vlado. Posledica je bila odločen protiudarec Turčije, ki je pod pretvezo ponovne vzpostavitve ustavnega reda na Cipru, 20. julija z vojsko vdrla na Ciper in osvojila 36,2 % ciprskega ozemlja na severu otoka. Svetovna javnost je turško akcijo zaradi grobe kršitve mednarodnega prava in ustanovne listine ZN ostro obsodila, vendar se turška vojska ni umaknila. Turčija je od takrat prekršila veliko resolucij ZN, ki so zahtevale umik tujih čet z otoka.

Razvoj po turški zasedbi dela Cipra

Zasedba je s seboj pripeljala katastrofalne posledice. Tisoči so bili umorjeni in preko 160.000 grških Ciprčanov, ki so živeli na severu otoka, je bilo pregnano iz domačega kraja in so postali begunci na lastnem otoku, od tega jih je 20.000 živelo v enklavi na zasedenem delu in so bili zaradi turškega pritiska ter zastraševanja oropani osnovnih človekovih pravic. Postopoma so bili prisiljeni zapustiti svoje domove in se preseliti na vladno kontrolirana področja otoka. V enklavi danes živi le še okoli 500 prebivalcev. Kot posledica invazije je bilo izgubljeno 70 % gospodarskega potenciala, 30 % prebivalstva je brezposelnega. Ciprčani turške narodnosti pa so se zaradi turške politike etnične ločitve, morali preseliti v zasedeni del Cipra. Med in po invaziji je izginilo 1474 grških Ciprčanov, vojakov in civilistov. Mnogi Grki so bili aretirani tudi v Turčiji in njih usoda še danes ni znana. Turčija je naseljevala na sever otoka prebivalstvo iz Turčije, tega je sedaj dvakrat več, kot je bilo prej Ciprčanov turške narodnosti-(87.900). Na zasedenem delu otoka je uničeno tudi veliko bogate kulturne dediščine in verskih objektov. Mednarodne organizacije pozivajo k spoštovanju človekovih pravic vseh Ciprčanov in k neodvisnosti, suverenosti in teritorialni integriteti Cipra. Evropsko sodišče za človekove pravice je obtožilo vlado Turčije za grobo in sistematično kršitev človekovih pravic.

Gospodarstvo

Kljub temu, da je politično vprašanje Cipra ostalo nerešeno, je svobodno gospodarstvo na vladno kontroliranem področju od leta 1974 napredovalo. Gospodarski uspeh se pripisuje naslednjim dejavnikom:

  • vzpostavitvi tržno usmerjenega gospodarskega sistema,
  • uspešnim makroekonomskim postopkom vlad,
  • dinamičnemu in prilagodljivemu podjetništvu in
  • visoko izobraženi delovni sili.

Ciper se je v 20-letih iz kmetijske dežele pretvoril v deželo storitev in lahke industrije. Postal je dežela storitev z dobro razvito fizično in socialno infrastrukturo. Bruto družbeni produkt-(merjeno v PPS- Performance Presentation Standards) je dosegel 88,9 % EU25 povprečja v letu 2005. Ciper je bil leta 2006 uvrščen na 29. mesto indeksa človekovega razvoja, po poročilu razvojnega programa ZN. V zadnjih petih letih znaša povprečna letna rast 3,1 %, inflacija je 2,9 % in brezposelnost 3,4 %.

Gospodarski podatki po nekaj sektorjih in drugi najpomembnejši podatki za leto 2006 so sledeči:

Primarni sektor (večinoma kmetijstvo) 2,8 % BDP
Sekundarni sektor (industrija in gradbeništvo) 19,6 % BDP
Terciarni sektor (storitve) 77,6 % BDP
Letna rast BDP 3,8 %
Dohodek na prebivalca 18.308 €
Letna stopnja inflacije 2,5 %
Stopnja brezposelnosti 3,4 %
Število zaposleni v gospodarstvu 375.000
Število poklicno aktivnih prebivalcev 359.400

Med pomembne mednarodne gospodarske dejavnosti Cipra sodijo bančništvo in trgovska mornarica, ki je med vodilnimi v svetu. Turizem je zelo pomembna panoga, v letu 2006 je bil njegov delež 7,1 % v BDP in je zaposloval 10 % aktivnega prebivalstva. Ciper je v tem letu obiskalo preko 2,4 milijona turistov. Večina je prihajala iz Velike Britanije 56,7 %, skandinavskih dežel 8,6 %, Nemčije 6,4 %, Rusije in bivših dežel Sovjetske zveze 5,4 %, Grčije 5,3 % in Francije 1,6 %. Ciper se trudi razviti tudi inovativna, visokotehnološka podjetja.

Predsedniki države

Ime Trajanje mandata
Nadškof Makarios 13. december 1959 - 15. julij 1974
Nikos Sampson 16. julij 1974 - 27. julij 1974
Glafkos Klerides 27. julij 1974 - 7. december 1974
Nadškof Makarios 7. december 1974 - 3. avgust 1977
Spiros Kiprianu 3. september 1977 - 14. februar 1988
Jorgos Vasiliu 14. februar 1988 - 14. februar 1993
Glafkos Klerides 14. februar 1993 - 16. februar 2003
Tassos Papadopoulos 16. februar 2003 - 1. marec 2008
Dimitris Hristofias 1. marec 2008 - 28. februar 2013
Nikos Anastasiades 28. februar 2013

Viri

  1. Spletna stran Invest in Cyprus - podatki ne upoštevajo turističnega obiska okupiranega severnega dela Cipra [1]

Zunanje povezave

  • Sprejem Eura v januarju 2008- [2]
1983

1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

20. julij

20. julij je 201. dan leta (202. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 164 dni.

Bronasta doba

Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron. Sama doba je del trodobnega sistema prazgodovine - kovinske dobe. V nekaterih delih sveta jo nasledi neolitik, medtem ko v nekaterih sploh ni bila prisotna.

Za najzgodnejše civilizacije veljajo sumerska in mezopotamska ter Stari Egipt in Indska civilizacija.

Bronasto dobo ločimo na štiri večja obdobja: starejšo (22.-16. stoletje pr. n. št.), srednjo (druga polovica 16.-14. stoletje pr. n. št.), kulturo žarnih grobišč (konec 14.-10. stoletje pr. n. št.) in pozno bronasto dobo (10.-8. stoletje pr. n. št.).

Ciper na Pesmi Evrovizije

Ciper sodeluje na Pesmi Evrovizije od leta 1981. Doslej še ni dosegel zmage; najboljše ciprske uvrstitve so peta mesta iz let 1982, 1997 in 2004. Na Evroviziji 1986 je Ciper zasedel zadnje mesto, kar je najslabša ciprska uvrstitev doslej.

Od svojega prvega evrovizijskega nastopa do sedaj Ciper le dvakrat ni sodeloval na izboru - leta 1988 in 2001. Leta 1988 je bil ciprski izvajalec diskvalificiran, saj je šlo za pevca, ki je z enako pesmijo na nacionalnem predizboru nastopil že pred nekaj leti. Leta 2001 se Ciper po tedanjih pravilih ni uvrstil na izbor zaradi slabe uvrstitve leta 2000.

Ciprski evrokovanci

Ciprski evrokovanci vsebujejo tri različne grafične podobe za tri serije kovancev. Ciper je država članica Evropske unije od 1. maja 2004 in je tudi članica Ekonomske in monetarne unije Evropske unije. Izpolnila je tretjo stopnjo EMU-ja in 1. januarja 2008 sprejela evro kot uradno valuto.

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari. Prva prihaja iz latinskega samostalnika ius, ki pomeni pravica, pravo, druga pa izhaja iz besede factum, ki pomeni dejanje, dejstvo, resnica. V slovenščini poleg latinskih fraz to izražamo vsaj še na štiri načine:

pravno (pravno-formalno) - dejansko

uradno - neuradno

formalno - neformalno

teoretično - praktičnoDe iure pride torej v poštev za pravne, upravne ali druge postopke kot so standardi, kjer je uveljavljena praksa v nasprotju s formalno določeno. Zgled so de facto samostojne države kot je denimo Abhazija ali Severni Ciper, ki niso mednarodno priznane in se obravnavajo v okviru matične države, imajo pa lastno vlado, ki nadzoruje njihovo ozemlje.

V drugem primeru izraz označuje stanje, ko uveljavljeni postopki niso formalno določeni. Za primer, Združene države Amerike nimajo zakonsko opredeljenega uradnega jezika, de facto uradni jezik pa je angleščina.

Evro

Evro oz. euro (oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 19 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija. Poleg tega je denarna enota tudi v državicah Andora, San Marino, Vatikan in Monako, ki so pred uvedbo evra de facto, če že ne uradno, uporabljale denarne enote večjih sosednjih držav. Poleg tega je denarna enota tudi v Črni gori in Kosovu, in sicer brez sklenjenega ustreznega sporazuma z Evropsko skupnostjo, s čimer bi EU uradno sprejela uporabo evra na teh območjih. Gre za ravnanje, ki je posledica predhodne prakse – pred uvedbo evrske gotovine se je namreč na teh območjih kot de facto valuta uporabljala nemška marka. Če se bosta Črna gora in Kosovo kdajkoli želela priključiti evrskemu območju, bosta morala pred vstopom, tako kot vse ostale države članice evroobmočja, izpolniti vse zahtevane konvergenčne kriterije.

Evro uporablja kot zakonito plačilno sredstvo približno 330 milijonov ljudi. Območje držav z evrom predstavlja več kot 16,5 % svetovnega BDP in več kot 30 % svetovne trgovine (vključno s trgovino znotraj EU).

Uradno je 1. januarja 1999 11 držav EMU (Grčija je pogoje izpolnila šele leto kasneje) evro uvedlo kot knjižni denar. Bankovci in kovanci so v obtok prišli 1. januarja 2002. Bankovci imajo enotno obliko, kovanci pa imajo sprednjo stran enako, medtem ko zadnjo stran vsaka članica oblikuje po svoje.

Velika Britanija in Danska sta si zagotovili možnost, da evra ne uvedeta, Švedska pa ima v skladu s pristopno pogodbo zavezo uvesti evro, ko bo za to izpolnila pogoje. Države članice, ki so se EU priključile v letih 2004 in 2007, so zavezane k prevzemu evra, vendar šele potem, ko izpolnijo konvergenčne kriterije. Doslej so evro uvedle Slovenija (leta 2007), Ciper in Malta (2008), Slovaška (2009) ter Estonija (2011). S 1. 1. 2014 je evro uvedla Latvija, kot zadnja pa ga je 1. 1. 2015 uvedla Litva.

Evropa

Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje Rusije pred prodiranjem v Sibirijo) določili gorovje Ural in reko Ural na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. poldnevnik, ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med Kaspijskim jezerom in Črnim morjem na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po Kavkazu po južni meji Ruske federacije, nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države Gruzijo, Armenijo in Azerbajdžan, medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko Kuban severno od Kavkaza. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah Bospor in Dardanele, ki ločujeta Balkanski polotok od Male Azije. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline Evrazije, ki jo tvori z Azijo; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z 10.149.253 km² druga najmanjša celina, le malo večja od Oceanije, po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko.

Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje Rusije k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri Turčiji, še manj pa pri Cipru, ki bi po geografskih merilih moral soditi v Azijo, k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi grškega prebivalstva. Podobno bi veljalo za Malto, ki ima zaradi arabskega pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno Afriko, vendar jo zaradi krščanstva in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva Kazahstana, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural.

Konzulat Republike Slovenije v Limassolu

Konzulat Republike Slovenije v Limassolu je diplomatsko-konzularno predstavništvo (konzulat) Republike Slovenije s sedežem v Limassolu (Ciper); spada pod okrilje Veleposlaništva Republike Slovenije v Grčiji.

Trenutni častni generalni konzul je Evros Alexandrou.

Kosovo

Kosovo (albansko Kosova ali Kosovë, srbsko Косово / Kosovo, turško Kosova) je delno priznana celinska republika v Jugovzhodni Evropi. Tu živi nekaj čez dva milijona ljudi, predvsem Albancev, pa tudi Srbov, Turkov, Romov, Goranov, Bošnjakov in drugih etničnih skupnosti. Glavno in največje mesto Kosova je Priština.

Po kosovski vojni leta 1999 je Resolucija 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK), katerega varnost zagotavlja Kosovska sila (KFOR) pod poveljstvom Nata, in pravno potrdila suverenost Srbije nad območjem. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, se poimenovala Republika Kosovo (albansko Republika e Kosovës, srbsko Република Косово, Republika Kosovo) in bila deležna delnega mednarodnega priznanja državnosti (državo so priznale npr. Združene države Amerike in nekatere pomembne evropske države, 5. marca 2008 tudi Slovenija). Suverenosti Kosova poleg Srbije oporekajo še Azerbajdžan, Belorusija, Ciper, Gruzija, Kazahstan, Ljudska republika Kitajska, Moldavija, Romunija, Rusija, Slovaška, Španija, Šrilanka, Vietnam in nekatere druge države. Njihovo stališče je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija (srbsko Аутономна покрајина Косово и Метохија, Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija, tudi Космет, Kosmet; albansko Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë).

Kosovo meji severno na srbsko Podunavlje in Podrinje, zahodno na Črno goro ter južno na Albanijo in Republiko Makedonijo.

Najbolj znane osebe s Kosova so pevke Rita Ora, Dua Lipa in Bebe Rexha, ter nogometaši Adnan Januzaj, Xherdan Shaqiri, Valon Behrami in Granit Xhaka.

Kosovo ima štiri velika jezera, ki so bila umetno narejena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero se imenuje Ujmani in se nahaja na severu Kosova. Drugo največje se imenuje Radoniqit. Preostali se imenujeta Batllava in Badovci.

Levant

Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz. sredozemska obalna področja vzhodno od Italije. K Levantu tako prištevamo predvsem Grčijo, sredozemsko obalo Turčije, Ciper, Libanon, Palestino, Izrael, Jordanijo, Sirijo in Egipt. Natančnejša prostorska opredelitev regije se je skozi čas spreminjala. K Levantu v ožjem smislu prištevamo Hatay, Sirijo, Ciper, Libanon, Palestino, Izrael in Jordanijo, tj. ozemlja bivških križarskih držav na Bližnjem vzhodu v srednjem veku.

Pesem Evrovizije 1997

Pesem Evrovizije 1997 je potekala 3. maja 1997 v irski prestolnici Dublin in je bila 42. prireditev po vrsti. Izbor sta vodila Carrie Crowley in bivši član skupine Boyzone Ronan Keating.

Zmagala je predstavnica Združenega kraljestva, skupina Katrina and the Waves, ki je nastopila s pesmijo Love shine a light. Drugo mesto je zasedel Irec Marc Roberts s skladbo Mysterious Woman. Pesem Love shine a light je prejela točke od vseh nastopajočih držav, od tega 5-krat po 10 točk in rekordnih 10-krat po 12 točk. S tem je Združeno kraljestvo doseglo že 5. zmago na Pesmi Evrovizije in zadnjo doslej.

Za razliko od leta 1996 ni bilo predizbora, temveč je veljalo novo pravilo, da države z najnižjim povprečnim številom točk iz preteklih 4 let ne morejo nastopiti leta 1997; za prihodnja leta pa naj bi se upoštevalo povprečno število točk preteklega 5-letnega obdobja in na ta način bi omejili število udeleženih držav na 25.

Izrael je od izbora odstopil, ker je prireditev potekala na spominski dan holokavsta in zato je lahko nastopila Bosna in Hercegovina, ki bi sicer bila glede na uvrstitve prejšnjih štirih let izključena.

Telefonsko glasovanje je preskusilo 5 držav: Avstrija, Nemčija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo. Islandija je od skupno 18 točk prejela od teh petih držav 16 točk. Prvič v zgodovini sta točke katerekoli države podajali 2 osebi, in sicer v Franciji sta to izmenično opravila novinar Frédéric Ferrer in zmagovalka leta 1977 Marie Myriam.

Slovenska predstavnica Tanja Ribič je s pesmijo Zbudi se zasedla 10. mesto.

Pesem Evrovizije 2014

Pesem Evrovizije 2014 je 59. tekmovanje za Pesem Evrovizije zapovrstjo. Izbor je potekal v mestu Kopenhagen, 6., 8. in 10. maja 2014, in sicer po zaslugi pevke Emmelie de Forest, ki je zmagala na izboru za Pesem Evrovizije 2013 s pesmijo »Only Teardrops«. Glavno prizorišče je bila ladjedelnica B&W. Slogan izbora Join Us! (Pridruži se!) je bil izbran 2. septembra.

Zaradi finančnih težav so od tekmovanja odstopile Hrvaška, Ciper, Bolgarija in Srbija, po letu premora pa sta se na Evrovizijski oder vrnili Portugalska in Poljska.

Zmagovalka je postala Avstrija s skladbo »Rise Like a Phoenix« izvajalke Conchite Wurst (s pravim imenom Thomas »Tom« Neuwirth). Slovenska predstavnica Tinkara Kovač je po preboju v finale (enem redkih, odkar so leta 2004 uvedli sistem s predtekmovanji) v finalu zasedla predzadnje mesto.

Pesem Evrovizije 2018

63. Pesem Evrovizije je potekala na Portugalskem in to po zaslugi Salvadora Sobrala, ki je leta 2017 zmagal s pesmijo »Amar Pelos Dois«. Evrovizijo je gostilo portugalsko glavno mesto Lizbona. Zmagala je izraelska predstavnica Netta Barzilai s skladbo " Toy ". Drugi je bil Ciper, tretja Avstrija, četrta Nemčija in peta Italija. Slovenija je pristala na 22. mestu.

Regija

Régija je območje (laično tudi področje), na katerega je običajno razdeljena država, celina, skupnost držav, drugo.

Glede na vsebino, ki jo regija obravnava jih lahko delimo na:

družbeno-geografske(gospodarstvo, naselje, prebivalstvo, statistika,...);

naravno-geografske (površje, podnebje, prst, rastlinstvo, vode, ekologija, ...) ali

se nanašajo na omejen del telesne površine v anatomiji.

Severni Ciper

Turška republika Severni Ciper (turško Kuzey Kıbrıs Türk Cumhuriyeti; pogovorno Severni Ciper) je de facto neodvisna republika, ki se nahaja na severu ciprskega otoka. Severni Ciper je razglasil neodvisnost leta 1983, 9 let potem, ko je grško-ciprsko strmoglavljenje vlade, ki je poskušalo otok priključiti Grčiji, povzročilo turški vdor na Ciper. Diplomatsko priznanje je prejel le od Turčije, od katere je ekonomsko, politično in vojaško odvisen. Vsa ostala mednarodna skupnost, vključno z Združenimi narodi in Evropsko unijo, priznavajo suverenost Republike Ciper čez ves otok.

Seznam suverenih držav

Seznam suverenih držav.

Na svetu je trenutno 194 povsem neodvisnih držav.

Prvi stolpec vsebuje praktično (neuradno) kratko ime države, kot ga je za slovenski standard pripravila Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije [1], drugi in tretji pa pripadajoče uradno kratko in uradno polno ime države iz standarda SIST ISO 3166. Slovenski prevod tega standarda je prvič izšel leta 1996, v pripravi pa je nov prevod standarda, ki bo upošteval številne spremembe uradnih kratkih in uradnih polnih imen držav, do katerih je prišlo po prvi slovenski izdaji standarda. Predvidoma naj bi izšel leta 2008 z oznako SIST ISO 3166-1:2008. Veljavni mednarodni standard ISO 3166-1:2006 je izšel novembra 2006. V standardu so navedana tista uradna kratka in uradna polna imena držav, kakršna posamezne države oziroma ozemlja prijavljajo Organizaciji združenih narodov v svojem, angleškem in francoskem jeziku, druge članice OZN pa so jih dolžne spoštovati.

Države Jugozahodne Azije
Članice
Kandidatke
Skupnost narodov (Commonwealth)
Suverene države
Odvisna ozemlja
Članice
Partnerske države

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.