Boeing B-17 Flying Fortress

Boeing B-17 Flying Fortress, znan tudi kot "leteča trdnjava", je bil ameriški bombnik druge svetovne vojne.

Imel je velik akcijski doseg. Bil je izboljšana različica Boeinga XB-15. Prvi preizkusni polet je opravil že leta 1935. Ta ameriška letala so se v britansko letalstvo vključila pod imenom trdnjava I.

Uporabljali so ga za bombardiranje vojaške industrije, letališč in drugih strateških ciljev na nemško okupiranem ozemlju. Med drugo svetovno vojno je odvrgel več bomb kot katerokoli drugo letalo ameriških vojaških sil in sicer 640.000 ton od skupno 1,5 milijona ton. Primarno je služil na evropskem bojišču, uporabljali pa so ga tudi proti Japonski. B-17 so uporabljale tudi britanske letalske sile (RAF), ki na začetku vojne niso imele nobenega težkega bombnika. 73 letal so dobile tudi sovjetske letalske sile v okviru vojaške pomoči. Glavni uporabnik pa so bile United States Army Air Force (USAAF), ki so bombardirali podnevi, Britanci pa ponoči. B-17 je sprva trpel hude izgube, ker ni imel spremljevalnih lovcev. Zato so povečali število 12,7 mm strojnic .50 " M2 Browning na 13 pri izvedbi B-17G. Ob koncu vojne, ko so se pojavili spremljevalni lovci North American P-51 Mustangi z dolgim dosegom, se je učinkovitost bombnikov močno povečala.

B-17 so dobili sloves kot zelo trdoživa letala in so lahko letela kljub težkim poškodbam. Velikokrat so se vrnila domov s poškodovanimi krili, pokvarjenimi motorji in manjkajočmi deli. Za sestrelitev B-17 naj bi bilo povprečno potrebnih 20 granat kalibra 20 mm. Glavni nasprotnik B-17 so bili nemški lovci Messerschmitt Bf 109, Focke-Wulf Fw 190 in protiletalsko topništvo Flak, predvsem znani 88-milimetrski top. Med vojno je prišlo nekaj bombnikov tudi v nemške in japonske roke, ki so jih tehnično preštudirali in poskušali najti slabosti za lažjo sestrelitev.

Boeing B-17 Flying Fortress
Color Photographed B-17E in Flight
Opis
Tip: težki bombnik
Posadka: 10
Prvi polet: 28. julij 1935
Izvor: ZDA
Uveden v službo: 1936
Proizvajalec: Boeing
Proizvodnja: 1936–1945
Število zgrajenih: 12.731
Mere
Dolžina: 22,66 m
Razpon kril: 31,62 m
Višina: 5,82 m
Površina kril: 131,9 m²
Teže
Prazno: 16.391 kg
Opremljeno:
MTOW 29.710 kg
Pogon
Motor: štirje 14-valjni zvezdastii zračno hlajeni motorji Wright R-1820-97 Cyclone, moč motorja 1200 KM/895 kW
Zmogljivost
Največja hitrost: 463 km/h (250 vozlov)
Bojni dolet: 3.219 km
Operativna višina: 10.851 m (35,600 ft)
Tovor
Mitraljezi/topovi: 13 x mitraljez 12,7mm (.50 ")
Bojni tovor: 7.985 kg bomb

Glej tudi

Zunanje povezave

Boeing 307

Boeing Model 307 Stratoliner je bilo štirimotorno propelersko potniško letalo ameriškega proizvajalca Boeing. Ko je vstopil v uporabo, je bilo prvo potniško letalo s presurizirano kabino. Lahko je letelo na višini 20000 čevljev (6000 m) in se tako izognilo slabemu vremenu. Razlika tlakov je bila 2,5 psi (17 kPa), kar pomeni, da je bil na višini 14 700 čevljev (4 480 m) tlak v kabini 8000 čevljev (2440 m). Model 307 je imel petčlansko posadko in 33 potnikov. Kabina je imela premer 3,51 metra.

Leta 1935 je Boeing zasnoval štirimotorno potniško letalu na bazi bombnika B-17. Imel je krila, rep, višinsko krmilo, pristajalno podvozje in motorje od B-17C. 307 je imel nov okrogel trup premera 351 cm.

Prvo naročilo za "Stratolinerje" je prišlo leta 1937 od Pan American Airways, drugo naročilo po od Transcontinental & Western Air (TWA).

Med 2. Svetovno vojno se je letenja nad oceani smatralo za luksuz. Veliko potniških letal in letečih čolnov so preuredili v vojaška. 307 so dali oznako C-75. Do pojava Douglas C-54 Skymaster leta 1942 so to bila edina letala s transatlantskim dosegom.

Sprememba v C-75 je pomenila odstranitev opreme za presurizacijo za zmanjšanje teže. Dodali so pet tankov za večjo dolet. Dodali so močnejše pristajalno podvozje in povečali vzletno težo do 20 400 do 25 400 kg. Letalo so pobarvali v vojaško olivno barvo.

Boeing XB-15

Boeing XB-15 (Boeing 294) je bil ameriški prototipni težki bombnik, ki so ga zasnovali v ZDA v 1930ih. Prvič je poletel 15. oktobra 1937, svoj čas je bil eno izmed največjih ameriških letal, kar se tiče volumna in mase. Zgradili so samo prototip.

XB-15 so zgradili na podlagi zahteve Ameriških letalskih sil (USAAC) za bombnik, ki bi imel doseg 8000 kilometrov z 1000 kilogramskih bojnim tovorov.

Bolhovitinov DB-A

Bolhovitinov DB-A («Болховитинов Дальний Бомбардировщик — Академия» – "Bolhovitinov dalnij bombardišovščik - Akademija") je bil težki štirimotorni bombnik, ki so ga zasnovali v Sovjetski zvezi v 1930-ih. Prvi let je bil 2. maja 1935.

DB-A so razvili kot naslednika TB-3. Nov bombnik je bil napreden za svoj čas. Imel je aerodinamično oblikovane linije in uvlačljivo pristajalno podvozje. Kljub temu, da je dokazal svoje sposobnosti, so zgradili samo 14 letal.

Imel je sorazmerno velik dolet - 4500 kilometrov.

Consolidated B-24 Liberator

Consolidated B-24 Liberator (angleško: osvoboditelj, znan tudi kot »ptič iz San Diega«) je bil štirimotorni težki bombnik proizvajalca Consolidated Aircraft, ki so ga uporabljala skoraj vsa zavezniška vojna letalstva v drugi svetovni vojni, tako na tihomorskem (PTO) kot na evropskem bojišču. B-24 je tudi ameriško bojno letalo, ki so ga izdelali v največjem številu - 18.482. Kot težki bombnik je opravljal naloge tudi kot mornariški patruljni bombnik (označba Vojne mornarice ZDA PB4Y Privateer) in kot težko transportno letalo, označeno z oznakama C-87 ali C-109.

Zaradi svojega dosega je bilo letalo še posebej primerno za naloge, kot je bil znani neuspešni napad iz Severne Afrike na devet naftnih rafinerij v okolici Ploieștija 1. avgusta 1943 in za dolge čezmorske napade na tihomorskem bojišču.

Gradenc

Gradenc je gručasta vas v Občini Žužemberk, ki stoji na hribovitem območju v južnem delu Suhe krajine. V bližini sta vzpetini Trški Boršt (509 m n. m.) in Plešivica (500 m n. m.) ter plitva kraška kotanja Dole. Pod Gradenc spada tudi razložen vinogradniški zaselek Gradenška Gora vzhodno nad vasjo, ki ga sestavljajo večinoma zidanice. Vaška cerkev v gotskem slogu je posvečena sv. Nikolaju (Miklavžu), njena prva pisna omemba sega v leto 1382, v 18. stoletju je bila obširneje predelana.Proti koncu druge svetovne vojne, 9. marca 1945, je na polje v bližini Gradenca strmoglavil ameriški bombnik Boeing B-17 Flying Fortress, ki je bil poškodovan med napadom na avstrijski Gradec. Vseh deset članov posadke je pravočasno izskočilo in preživelo strmoglavljenje, nakar so se ob pomoči domačinov ter partizanov varno vrnili v bazo v Italiji. V spomin na ta dogodek so leta 2017 postavili obeležje s spominsko ploščo.

Handley Page Halifax

Handley Page Halifax je bil štirimotorni težki bombnik, ki so ga uporabljale Kraljeve letalske sile (RAF) med 2. svetovno vojno. Halifax je poletel približno eno leto in pol pred precej podobnim Avro Lancastrom. Kljub temu, da sta bombnika od različnih proizvajalcev, sta si na izgled in po dimenzijah skoraj identična. Halifax uporablja za pogon zvezdaste motorje, Lancaster, za razliko, pa uporablja V-motorje.

Heinkel He 177

Heinkel He 177 Greif ("grifin") je bil nemški dvomotorni bombnik iz 2. svetovne vojne. Bil je edini nemški bombnik z dolgim dosegom. He 177 je bil po sposobnostih in doletu podoben Ameriškim in Britanskim bombnikom. Posadke so mu dale vzdevek Luftwaffenfeuerzeug (leteči vžigalnik) zaradi številnih težav pri vstopu v uporabo.

Saburo Sakai

Saburo Sakai (japonsko 坂井三郎, hepburnovo prečrkovanje Sakai Saburō), japonski vojaški pilot, letalski as, * 25. avgust 1916, † 22. september 2000.

Sakai je v svoji karieri (med drugo svetovno vojno) dosegel 64 zračnih zmag in je takoj za Nishizawo najuspešnejši japonski letalski as ter najboljši, ki je vojno tudi preživel.

Seznam bombnikov druge svetovne vojne

Seznam najpomembnejših bombnikov druge svetovne vojne.

Seznam najbolj proizvajanih zrakoplovov

Seznam najbolj proizvajanih zrakoplovov s proizvodnjo čez 5 000 primerkov. Vsebuje tudi licenčno proizvodnjo.

Seznam vsebuje letala, jadralna letala, helikopterje, balone, zračne ladje in drugo.

Modro obarvani so še vedno v proizvodnji.

Seznam vojaških letal

Seznam vojaških letal zajema vsa vojaška letala: od šolskih letal do strateških bombnikov.

Short Stirling

Short Stirling je bil štirimotorni težki bombnik, ki so ga zasnovali v 1930ih pri Short Brothers. Bil je prvi britanski težki štirimotorni bombnik 2. svetovne vojne. Prvi let je bil 14. maja 1939, v uporabo je vstopil leta 1941. Kot strateški bombnik se je uporabljal malo časa, kmalu sta ga nadomestila bolj sposobna Handley Page Halifax in Avro Lancaster. Se je pa Stirling naprej uporabljal kot tovorno letalo in kot vlačilec vojaških jadralnih letal.

Werner Schroer

Werner Schroer, nemški častnik, vojaški pilot in letalski as, * 12. december 1918, Mülheim, †10. februar 1985, München.

Letalsko kariero pri Luftwaffe je začel leta 1937 kot pripadnik oskrbovalnih enot. Maja 1940 je končal usposabljanje za vojaškega pilota in se 27. avgusta 1940 pridružil 2./JG 27 na Rokavskem prelivu. Ob začetku bitke za Britanijo je prvič sodeloval na bojni nalogi, vendar ni dosegel nobene zračne zmage. Marca 1941 je bil premeščen k I./JG 27, s katerim je v Severni Afriki nudil zračno podporo Afriškemu korpusu pod poveljstvom Erwina Rommla. Svojo prvo zmago je Schroer zabeležil 19. aprila 1941, ko je sestrelil britanskega lovca Hawker Hurricane. V tem spopadu pa je bil zadet tudi sam, tako da je s svojim Messerschmitt Bf 109 E (WNr 3790) moral zasilno pristati v bližini svoje baze. V njegovem letalu so našteli kar 48 lukenj. 21. aprila je z nadomestnim letalom (WNr 4170) trčil v drugo nemško letalo in bil spet prisiljen zasilno pristati, pri čemer se je lažje poškodoval.

Do konca 1941 je dosegel 7 zračnih zmag, marca 1942 pa je bil imenovan za adjutanta I./JG 27. Že 22. junija 1942 je postal poveljnik 8./JG 27. V tej vlogi je julija zabeležil 16 zmag, 9. septembra pa je bil odlikovan z nemškim križem v zlatu. V istem mesecu je sestrelil 13 sovražnih letal, od katerih jih je kar šest sestrelil 15. septembra. Oktobra je nadaljeval s svojimi uspehi in na repni stabilizator svojega Messerschmitta zarisal še 15 novih zmag. za 49. zmag je bil 21. oktobra odlikovan z viteškim križem.

22. aprila 1943 je na položaju poveljnika II./JG 27 zamenjal dotedanjega poveljnika Gustava Rödla, ki je postal komodor JG 27. Na nalogah nad Sicilijo in južno Italijo je Schroer med 29. aprilom in 23. julijem 1943 sestrelil 22 zavezniških letal, od katerih jih je bilo kar 12 težkih štirimotornih bombnikov. 2. avgusta je ob 84 zmagah postal 268. prejemnik hrastovih listov k viteškemu križu.

Avgusta 1943 se je II./JG 27 preselil v Wiesbaden-Erbenheim v Nemčijo, kjer je sodeloval pri obrambi domovine. 6. septembra 1943 je Schroer vodil napad svoje enote na prestrezniški nalogi. Proti njim se je namreč bližalo kar 262 bombnikov Boeing B-17 Flying Fortress s spremljevalnimi lovci. Skupno so ta dan američani izgubili 45 bombnikov, od katerih jih je Schroerjeva skupina sestrelila štiri, kar tri pa Schroer osebno.

3.marca 1944 je major Schroer zabeležil svojo 99. zmago in bil imenovan za poveljnika skupine (Gruppenkommandeur) III./JG 54, kjer je zamenjal majorja Rudolfa Sinnerja, ki je bil težko ranjen 6. marca ob napadu na skupino težkih bombnikov. III./JG 54 je imel sedež v Lünebergu, opremljen pa je bil z letali Messerschmitt Bf 109 G-6.

24. maja je Schroer kot stoto sovražno letalo sestrelil ameriškega lovca North American P-51 Mustang, v istem dnevu pa še dva Republic P-47 Thunderbolta.

21. julija 1944 je Schroerja na položaju poveljnika III./JG 54 zamenjal stotnik Robert “Bazi” Weiss, Schroer pa je bil premeščen v šolo za lovske pilote, kjer je prevzel naloge inštruktorja. 4. avgusta je bil zaradi okvare motorja prisiljen zasilno pristati, vendar ni utrpel poškodb.

Na fronto se je vrnil šele 14. februarja 1945, ko je bil imenovan za komodorja JG 3, ki je branil Nemčijo pred sovjetskimi letali. Kmalu je nanizal novih 12 zračnih zmag in bil 19. april 1945 kot 144. odlikovan z meči k viteškemu križcu.

Werner Schroer je na 197 bojnih nalogah skupaj dosegel 114 zračnih zmag, 102 na zahodni (od katerih je bilo 62 zmag na severnoafriškem bojišču) in 12 na vzhodni fronti. Med temi zmagami je bilo 26 štirimotornih težkih bombnikov.

Oznaka
proizvajalca
Glede na uporabo
Bombniki
Do 2. svetovne vojne:
2. svetovna vojna
Hladna vojna:

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.