Baker

Báker (latinsko cuprum) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cu in atomsko število 29.

Baker je rdečkasta kovina z visoko električno in toplotno prevodnostjo (med čistimi kovinami ima pri sobni temperaturi višjo električno prevodnost le srebro). Baker utegne biti najstarejša kovina v uporabi, saj so našli izdelke iz bakra, ki jih datirajo okoli leta 8700 pr. n. št. Razen tega, da je sestavina različnih rud, najdemo ponekje baker tudi v kovinski obliki (tj. samorodni baker).

V antični Grčiji je bila kovina znana pod imenom chalkos. V rimskih časih je postala znana kot aes Cyprium, saj so jo tako veliko izkopali na Cipru. Iz tega izraza je bila fraza poenostavljena v latinski cuprum, od koder pride tudi kemijski simbol Cu. Slovenski etimološki slovar pravi, da je bil v slovenščino baker prevzet prek hrvaške in srbske bakar, ki so jo prevzeli iz turške besede bakır, staroslovanska beseda za baker je bila mêd (v pomenu rdeča snov), še danes vidna v izrazu medenina za zlitino bakra in cinka.

nikeljbakercink
Cu
Ag  
 
 
Cu-TableImage
Splošno
Ime, simbol, vrstno število baker, Cu, 29
Kemijska vrsta prehodna kovina
Skupina, perioda, blok 11, 4, d
Gostota, trdota 8920 kg/m3, 3,0
Videz bakren, kovinski
Cu,29
Lastnosti atoma
Relativna atomska masa 63,536 a. e. m.
Atomski polmer (izračunan) 135 (145) pm
Kovalentni polmer 138 pm
van der Waalsov polmer 140 pm
Elektronska konfiguracija [Ar]3d104s1
e- na energijski nivo 2, 8, 18, 1
Oksidacijska stanja (oksid) 2,1 (rahlo bazičen)
Kristalna struktura kubična, ploskovno centrirana
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno (__)
Tališče 1357,6 K (1084,45 °C)
Vrelišče 2840 K (2566,9 °C)
Molski volumen 7,11 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 300,3 kJ/mol
Talilna toplota 13,05 kJ/mol
Parni tlak 0,0505 Pa pri 1358 K
Hitrost zvoka 3570 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 1,9 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 380 J/(kg · K)
Električna prevodnost 59,6 106/(m*ohm)
Toplotna prevodnost 401 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 745,5 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 1957,9 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 3555 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 5536 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
63Cu 69,17 % Cu je stabilen z 34 nevtroni
64Cu {sint.} 12,7 h ε 1,675 64Ni
64Cu {sint.} 12,7 h β- 0,579 64Zn
65Cu 30,83 % Cu je stabilen z 36 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.
Cuivre Michigan
Baker

Pridobivanje

Večino bakra pridobivajo v obliki bakrovega sulfata v površinskih kopih iz porfirnih skladov z vsebnostjo 0,4 do 1,0 % bakra. Po podatkih za leto 2005 so več kot tretjino svetovne proizvodnje pridobili v Čilu, sledile so Združene države Amerike, Indonezija in Peru.[1] V razvitem svetu je pomemben vir bakra tudi recikliranje.

Ocenjujejo, da zaloge bakra ob sedaj dostopni tehnologiji pridobivanja in trenutnih trendih naraščanja uporabe zadostujejo še za 25 do 60 let.[2] Zaradi pomembne vloge bakra v napravah, ki so ključne pri vzdrževanju standarda v razvitem svetu (npr. elektromotorji in integrirana vezja), obstaja skrb, da bo imelo pomanjkanje bakra podobne posledice kot jih napovedujejo za pomanjkanje nafte.[3]

Uporaba

Baker je koven in mehak, in se pogosto uporablja v izdelkih, kot so:

Sklici in opombe

  1. Hammond, C. R. (2004). "The Elements". Handbook of Chemistry and Physics (81. izd.). CRC press. ISBN 0-8493-0485-7.
  2. Brown, Lester (2006). Plan B 2.0: Rescuing a Planet Under Stress and a Civilization in Trouble. New York: W.W. Norton. str. 109. ISBN 0-393-32831-7.
  3. Leonard, Andrew (2.3.2006). "Peak copper?". Salon.com Works. Pridobljeno dne 17.9.2013.

Glej tudi

Alan Baker

Alan Baker, FRS, angleški matematik, * 19. avgust 1939, London, Anglija, † 4. februar 2018, Cambridge, Anglija.

Amatersko prvenstvo Francije 1951 - ženske posamično

Rezultati Amaterskega prvenstva Francije 1951 v tenisu za ženske posamično.

Bakerjev otok

Bakerjev otok, izvorno angleško Baker Island, je nenaseljeni atol severno od ekvatorja v osrednjem Tihem oceanu na 0°13′N, 176°31′W, okoli 3100 km jugozahodno od Honoluluja. Leži nekako na pol poti med Havaji in Avstralijo.

Bakerjev otok je nevključeni in neorganizirani teritorij ZDA.

Bronasta doba

Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron. Sama doba je del trodobnega sistema prazgodovine - kovinske dobe. V nekaterih delih sveta jo nasledi neolitik, medtem ko v nekaterih sploh ni bila prisotna.

Za najzgodnejše civilizacije veljajo sumerska in mezopotamska ter Stari Egipt in Indska civilizacija.

Bronasto dobo ločimo na štiri večja obdobja: starejšo (22.-16. stoletje pr. n. št.), srednjo (druga polovica 16.-14. stoletje pr. n. št.), kulturo žarnih grobišč (konec 14.-10. stoletje pr. n. št.) in pozno bronasto dobo (10.-8. stoletje pr. n. št.).

Henry Baker (prirodoslovec)

Henry Baker, angleški prirodoslovec, * 8. maj 1698, London, † 25. november 1774.

Kamena doba

Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena). Tako poimenovanje izhaja iz časa, ko je bil glavni cilj arheoloških izkopavanj prav iskanje artefaktov. Uporabljali so tudi les, kosti in druge materiale, a je bil med temi najbolj primeren ravno kamen, ker je bil najbolj odporen in preprost za uporabo. Čas obdobja zaradi pomanjkanja natančnih dokazov ni natančno določen.

Uporabo orodja, ki se je pri človeku prvič pojavila v tem obdobju, so znanstveniki dolgo smatrali za bistveno razliko med ljudmi in živalmi. Zadnja odkritja pa kažejo, da tudi šimpanzi uporabljajo podobne pripomočke, kot so jih uporabljali ljudje v paleolitik Pred kakšnimi pet tisoč leti je v naše kraje priromala prva kovina – baker. Ljudje so se ga naučili taliti in vlivati v kalupe. Tako so izdelovali sekire, motike in druge predmete. Ker je bil baker redek, pa tudi nekoliko premehak, je še vedno prevladovalo orodje in orožje iz kamna.

Kovina

Kovína je kemijski element. Kovine so ena izmed treh skupin elementov, ki izstopajo po svojih ionizacijskih in veznih lastnostih, poleg polkovin in nekovin. V periodnem sistemu loči kovine od nekovin diagonalna črta od bora (B) do polonija (Po). Elementi na tej črti so polkovine; elementi spodaj levo so kovine; elementi zgoraj desno pa so nekovine.

Kovine imajo nekatere fizikalne lastnosti: po navadi se lesketajo (imajo sij, lesk), imajo večjo gostoto, so raztegljive in kovne, po navadi imajo visoko tališče, pri sobni temperaturi so skoraj vse v trdnem agregatnem stanju, pri čemer izkazujejo visoko trdnost, in dobro prevajajo elektriko ter toploto. Te lastnosti so večinoma posledica slabe vezi atoma z zunanjimi elektroni (valenčni elektroni); iz tega sledi, da valenčni elektroni tvorijo nekakšno »morje« okoli atoma. Večina kovin je kemično stabilnih, z izjemo alkalnih kovin in zemeljsko-alkalijskih kovin, ki so v najbolj levih skupinah periodnega sistema.

Oksidi kovin so baze; tiste od nekovin so kisline. Alotropi kovin so po navadi lesketajoči, sijoči, kovni, raztegljivi in dobri prevodniki, medtem ko so nekovine na splošno lomljivi (trdni elementi), nimajo sijaja in so izolatorji. Nekovine so v naravi pogostejše, čeprav kovine sestavljajo večino periodnega sistema.

Nekatere zelo znane kovine so aluminij, baker, zlato, železo, svinec, srebro, titan, uran in cink.

Med težke kovine prištevamo baker, nikelj, cink, svinec, kositer, ... Imajo veliko gostoto. Definicija je bolj ljudska in po občutku. To so kovine z gostoto nad 7 kg/dm³, ki so zdravju nevarne. Škodljivost je posledica pojava, da njihovi ioni nadomeščajo ione drugih kovin, ki tvorijo aktivna mesta encimov v organizmih, zaradi česar ti encimi prenehajo delovati. Zaradi obstojnosti se kopičijo v tkivih in po prehranjevalni verigi navzgor; temu pojavu pravimo bioakumulacija.

Zlitina je zmes s kovinskimi lastnostmi, ki vsebuje vsaj en kovinski element. Zlitina se naredi z mešanjem talin. Primeri zlitin so jeklo (železo in ogljik), medenina (baker in cink), bron (baker in kositer) in duraluminij (aluminij, baker in magnezij). Zlitine narejene posebej za zelo zahtevno uporabo, kot so raketni motorji, lahko vsebujejo tudi več kot deset elementov.

Med (kemija)

Médi (pogovorno mesing) so zlitine bakra in cinka, v katerih je običajno nad 65 % bakra. Včasih se kot sopomenka za medi uporablja tudi izraz medenina, vendar se slednji izraz pogosteje rabi za predmete, izdelane iz medi. Medi imenujemo tako, da najprej navedemo baker z odstotkom zastopanosti. Za medi z več kot 80 % Cu uporabljamo tudi izraz tombak.

Zlitina je rumenkaste barve, podobne zlatu. Lastnosti medi so močno odvisne od deleža obeh kovin v zlitini. Večji je delež cinka, nižje je tališče (okoli 900-1045 °C), manjša se električna prevodnost, zmanjšuje se zmožnost preoblikovanja.

Medi uporabljamo za grla žarnic, vijake, kovice, tulce za naboje, vodovodne pipe in ventile ter za izdelavo okrasnih predmetov.

Nacionalno prvenstvo ZDA 1948 - ženske posamično

Rezultati Nacionalno prvenstva ZDA 1948 v tenisu za ženske posamično.

Nacionalno prvenstvo ZDA 1949 - ženske posamično

Rezultati Nacionalno prvenstva ZDA 1949 v tenisu za ženske posamično.

Nacionalno prvenstvo ZDA 1950 - ženske posamično

Rezultati Nacionalno prvenstva ZDA 1950 v tenisu za ženske posamično.

Nacionalno prvenstvo ZDA 1954 - ženske posamično

Rezultati Nacionalno prvenstva ZDA 1954 v tenisu za ženske posamično.

Nacionalno prvenstvo ZDA 1955 - ženske posamično

Rezultati Nacionalno prvenstva ZDA 1955 v tenisu za ženske posamično.

Philip Noel-Baker

John Philip Noel-Baker, Baron Noel-Baker, britanski politik, diplomat, olimpijski športnik, nobelovec, aktivist za razorožitev, * 1. november 1889, † 8. oktober 1982, London, Združeno kraljestvo.

Bil je nosilec olimpijske zastave in imetnik srebrne medalje na poletnih olimpijskih igrah 1920 v Antwerpnu, prejel je Nobelovo magrado za mir leta 1959.Noel-Baker je edina oseba, ki je dobila medaljo na Olimpijskih igrah in prejela Nobelovo nagrado. Opravljal je tudi delo poslanca delavske stranke od 1929 -1931 in 1936 - 1970 in opravljal več upravnih funkcij kot del vlade. Leta 1977 mu podelijo doživljenjski a ne dedni plemeniti naslov barona.

Prvenstvo Anglije 1951 - ženske posamično

Rezultati Prvenstva Anglije 1951 v tenisu za ženske posamično.

Prvenstvo Avstralije 1949 - ženske posamično

Rezultati Prvenstva Avstralije 1949 v tenisu za ženske posamično.

Prvenstvo Avstralije 1952 - ženske posamično

Rezultati Prvenstva Avstralije 1952 v tenisu za ženske posamično.

Prvenstvo Avstralije 1953 - ženske posamično

Rezultati Prvenstva Avstralije 1953 v tenisu za ženske posamično.

Srebro

Srebró (latinsko argentum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ag in atomsko število 47. Simbol Ag je izpeljanka iz latinske besede Argentum. Ta mehka bela bleščeča se prehodna kovina ima od vseh kovin najvišjo električno in toplotno prevodnost. Pojavlja se v mineralih in v prosti obliki. Srebro se uporablja za izdelavo kovancev, nakita, jedilnega pribora in v fotografiji.

Srebro je zelo upogljivo in ga je enostavno obdelovati (dasi malce težje od zlata). Je univalentna žlahtna kovina z bleščečim se belim kovinskim leskom, ki ga je moč zelo lepo pološčiti. Od vseh kovin najbolje prevaja elektriko, celo bolje od bakra, vendar višja cena preprečuje, da bi v električnih napeljavah na široko nadomestil baker.

Čisto srebro ima tudi najvišjo toplotno prevodnost, najbolj belo barvo, najvišjo optično odbojnost (čeprav slabo odbija ultravijolično svetlobo), in najnižji kontaktni toplotni upor od vseh kovin. Srebrovi halidi so fotosenzitivni in imajo izjemen svetlobni učinek. Ta kovina je stabilna na čistem zraku in vodi, vendar potemni, če je izpostavljena ozonu, vodikovemu sulfidu, ali zraku z vsebnostjo žvepla. Najpogostejši oksidacijski stanji srebra sta +1 in +2.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.