Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini. Knjižni jezik je že več kot 1.500 let in je liturgični jezik islama. Je uradni jezik vseh arabskih in še nekaterih nearabskih afriških držav, Arabske lige, Organizacije islamske konference ter eden od uradnih jezikov Organizacije združenih narodov in Afriške unije. Njena narečja govori skupno okoli 225 milijonov ljudi in zaseda četrto mesto med prvimi jeziki. Zapisuje se z arabsko abecedo, na kateri temeljijo tudi številni drugi jeziki, zlasti na območjih z muslimanskim prebivalstvom.

Arabščina
العربية/عربي/عربى al-ʻarabīyah/ʻarabī 
Arabic albayancalligraphy
al-ʿArabīyah napisano v arabski (Naskh pisavi)
Izgovorjava/al ʕarabijja/, /ʕarabiː/
Materni jezikVečinski v državah Arabske lige, manjšinski v sosednjih državah: Izrael, Iran, Turčija, Eritreja, Mali, Nigerija, Čad, Senegal, Južni Sudan, Etiopija
PodročjeArabski svet
Št. maternih govorcev
293 milijonov  (2010)[1]
afroazijski
Standardne oblike
moderna standardna arabščina
Narečja
Zahodno (magrebsko)
Osrednje (vključuje egipčansko, sudansko)
Severno (vključuje levantinska, mezopotamsko)
Južno (Arabski polotok, vključuje zalivska, hejazi, nadžd, jemenska)
Pisavaarabska abeceda
arabska Braillova pisava
sirska abeceda (Garshuni)
hebrejska abeceda (hebrejsko-arabski)
grška abeceda (ciprska arabščina)
Uradni status
Uradni jezik
Moderna standardna arabščina je uradni jezik 27-tih držav[2]
Regulator
Jezikovne kode
ISO 639-1ar
ISO 639-2ara
ISO 639-3ara
Glottologarab1395[3]
{{{mapalt}}}
Glavno arabsko govorno področje.
zelena: glavni uradni jezik svetlomodra: eden od več uradnih jezikov v državi

Delitev

Na zahodu arabščino delimo na:

  • klasično arabščino: jezik, v katerem je napisan Koran
  • moderno standardno arabščino: jezik v knjigah, medijih,...

Arabci to delitev zavračajo in trdijo, da je oboje isti jezik, čisti arabski jezik, oz. fuša.

V pogovornem jeziku ter dramah, lahkotnejših televizijskih nadaljevankah ipd. se arabščina deli na vrsto regionalnih narečij. Vzrok temu je, da so arabske skupine po veliki širitvi v 7. in 8. stoletju ostale medsebojno izolirane zaradi naravnih pregrad (morja, puščave), prevzemale so vplive najprej podjarmljenih ljudstev (npr. Feničani, Berberi), zatem pa še kolonialnih gospodarjev (npr. Turki, Francozi). Dokaj običajno je, da govorci enega narečja težko razumejo nekatera druga narečja. Ena od izjem je egipčansko narečje, predvsem zaradi priljubljenih filmov in televizijskih nadaljevank iz te države.

Meje med posameznimi narečji so ohlapne in se ne ujemajo z današnjimi mejami držav, ki so tako in tako umetne in posledica kolonialnih delitev. Narečja se v grobem delijo takole:

Besede arabskega izvora

Arabscina v svetu
Položaj arabščine

Zaradi visoko razvite arabske znanosti v srednjem veku in arabskega posredništva med Evropo, Afriko in Indijo so najprej romanski, nato pa še ostali evropski jeziki vključno s slovenščino prevzeli kar nekaj besed, zlasti s področja naravoslovnih ved, npr. matematike, astronomije itd. Večino prevzetih besed lahko prepoznamo po začetnem ali končnem zlogu »al«: alkohol, algebra, algoritem, alkimija, admiral, azimut, zenit, nadir, baobab, albatros, almanah, gazela, žirafa, monsun, sezam idr. Iz arabščine izhajajo tudi imena mnogih zvezd, npr. Betelgeza, Vega, Atair (Altair), Algol, Mizar idr.

Glej tudi

Sklici

  1. Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2010" The World's 100 Largest Languages in 2010
  2. Wright (2001:492)
  3. Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Arabic". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology.

Bibliografija

  • Wright, John W. (2001), The New York Times Almanac 2002, Routledge, ISBN 1-57958-348-2
Arabci

Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka. Arabce je moč definirati z več vidikov, in sicer z etničnega vidika kot ljudi, ki se prištevajo med Arabce ter jih kot take prepoznavajo drugi; z lingvističnega vidika kot ljudi, katerih materni jezik je arabščina; z genealoškega vidika kot ljudi, katerih predniki so živeli na Arabskem polotoku; s političnega vidika pa kot ljudi, ki prebivajo v arabskih državah oziroma arabskem svetu. Število Arabcev je ocenjeno na 200-300 milijonov. Večina jih pripada muslimanski veroizpovedi, posamezne skupine pa se prištevajo med pripadnike krščanske, judovske in drugih veroizpovedi.

Arabica

Glej tudi: Arabica (razločitev)Arabica (tudi arebica) je bila različica arabske pisave, ki so jo uporabljali muslimani v Bosni zlasti v času od 15. do 19. stoletja.

V 20. stoletju so bošnjaki nekajkrat poskusili uveljaviti arabico kot tretjo uradno pisavo za srbohrvaški jezik (poleg latinice-gajice in cirilice), vendar jim ni uspelo. Zadnja knjiga v arabici je izšla leta 1941. Arabica sodi v širšo družino pisav, ki so bile izpeljane iz arabske pisave - to družino pisav po navadi poimenujemo s španskim izrazom aljamido ali aljamiado (beri: alhamido, alhamiado).

Arabica je sestavljena iz pristnih arabskih črk in iz posebnih črk za glasove, ki jih arabski jezik ne pozna. Nekatere od posebnih črk so bile v uporabi tudi za pisanje drugih nearabskih jezikov (npr. turščine in perzijščine), nekatere pa so uporabljali samo v Bosni. Dokončno prilagoditev bosanski fonetiki je opravil Mehmed Džemaludin Čaušević ob koncu 19. stoletja. Njegovo verzijo pisave so imenovali tudi matufovica, matufovača ali mektebica.

Prvo tiskano knjigo v arebici s ISBN-om in CIP-om po 72 letih Epohi fonetični misli z Arabci in arebica objavljen v aprilu 2013. v Beogradu (avtor: mr. Aldin ef. Mustafic, založnik: Veliki Crljeni (Darko Babić)). Ta knjiga predstavlja zaključka standardiranja arebice, ki se sklicuje na Čausevićevo različici, in je tudi učbenik za visoko šolstvo.

Zgornje tabela podaja osnovne oblike črk. Pri pisanju daljših besedil so uprabljali pravila, ki tudi sicer veljajo za arabsko pisavo (povezovanje črk, nedosledno pisanje samoglasnikov ipd.)

Zgled vezanega besedila:

مۉلٖىمۉ سه ته‌بٖى بۉژه = Molimo se tebi, Bože.Zanimivost: Bosanska arabica ni edini primer pisanja slovanskega jezika z arabskimi črkami. Arabsko pisavo so nekaj časa uporabljali tudi za pisanje beloruščine.

Arabska abeceda

Arabska abeceda (arabsko الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة al-abjadīyah al-ʻarabīyah ali الحُرُوف العَرَبِيَّة al-ḥurūf al-ʻarabīyah) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr. perzijščina, urdujščina idr. Ti jeziki so dodali nekaj dodatnih znakov, ki ustrezajo njihovi fonetiki. Obstaja več slogov (kaligrafij) zapisa arabskih besed (npr. nastalik, thulthi, kufi), ki se lahko po videzu kar precej razlikujejo med seboj, vendar so osnove oblik črk pri vseh enake.

DIN 31635

DIN 31635 je standard za transliteracijo arabske abecede, ki ga je leta 1982 sprejel Nemški inštitut za standardizacijo (DIN). Zasnovan je na pravilih Deutsche Morgenländische Gesellschaft (DMG), modificiranih na mednarodnem kongresu leta 1936 v Rimu. Standard se uporablja v večini prevodov arabskih in islamskih besedil v nemški jezik in jezike držav vzhodne Evrope.

Standardizirana transkripcija 28 črk arabske abecede je prikazana v naslednji tabeli:

Samoglasniki (ḥarakāt) fatḥah, kasrah in ḍammah se zapišejo z a, i in u. Poudarek (šaddah) pomeni podvajanje črk, razen ob besedah, ki se začnejo s "sončnimi črkami" (šamsiyyah).

ʾalif, ki označuje /aː/, se zapiše kot ā. (ﺓ) tāʾ marbūṭah na koncu besede se običajno zapiše kot -h, v sestavljenih besedah pa kot -t.

Črka hamza se piše v več oblikah (أ إ ء ئ ؤ), odvisno od njenega položaja v besedi, vendar se vedno transliterira kot ʾ. alif (ا) brez hamze na začetku besede se ne transliterira s ʾ, ampak se transliterira samo začetni samoglasnik (če se izgovori): i-.

Zlomljeni alif (ﻯ, ʾalif maqṣūrah) se transliterira ko ā in se ga ne da razločiti od ʾalifa.

Dolga samoglasnika /iː/ in /uː/ se pišeta z ī in ū.

Obrazili za gradnjo pridevnika iz samostalnika (nisbah) /ij(j) , ijja/ se zapišeta z -iyy in -iyyah, medtem ko se v moškem spolu pišeta z -ī. Nunacija se ne transkribira. Črtica - se uporablja za ločevanje morfoloških elementov, v glavnem za povezovanje s členi in predlogi.

Arabske indijske številke (‭٠ ١ ٢ ٣ ٤ ٥ ٦ ٧ ٨ ٩‬) se pišejo z zahodnimi arabskimi številkami (0 1 2 3 4 5 6 7 8 9).

Egipt

Egipt (arabsko مصر, Misr) je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije. Glavno območje poselitve je okoli reke Nil. Velik del površja dežele zavzema puščava Sahara z zelo redko poselitvijo. Glavno mesto je Kairo. Egipt na severu meji na Sredozemsko morje, na zahodu na Libijo, na jugu na Sudan, na severovzhodu na Izrael ter na vzhodu na Rdeče morje. Egipt nadzira Sueški prekop med Sredozemskim in Rdečim morjem.

Egipt je medcelinska država, ki velja za eno največjih sil v Severni Afriki, Sredozemlju, na afriški celini, v porečju Nila, islamskem svetu in ob Rdečem morju. Pokriva območje okoli milijon kvadratnih kilometrov. Egipt je ena najbolj naseljenih držav v Afriki in Bližnjem vzhodu, pri čemer velika večina njenih 88,9 milijona prebivalcev živi v bližini reke Nil, na območju, velikem le 40.000 kvadratnih kilometrov, ki je tudi edini kraj, primeren za poljedelstvo. Velika območja puščave Sahare so redko poseljena. Okoli polovica Egipčanov živi v urbanih območjih, od tega velika večina v gosto poseljenih območjih, kot so Kairo, Aleksandrija in druga večja mesta ob delti Nila.

Egipt je znan zaradi svoje antične civilizacije in zaradi nekaterih svetovno znanih spomenikov, kot sta kompleks piramid pri Gizi in velika sfinga. V južnem mestu Luksor so številni starodavni spomeniki, kot sta Karnak in Dolina kraljev. Egipt na splošno velja za pomemben politični in kulturni narod na Bližnjem vzhodu.

Egipt ima eno najbolj razvitih gospodarstev s področji, kot so turizem, poljedelstvo, industrija in storitve, ki so državnega pomena. Zato se egiptovsko gospodarstvo hitro razvija, deloma tudi zaradi zakonodaje, katere cilj je z notranjo in politično stabilnostjo, trgovino ter stabilizacijo trga privabiti dobre naložbe.

Egipčanščina

Egipčanski jezik je najstarejši znani jezik Starega Egipta in veja afroazijske družine jezikov. Najstarejši zapisi v egipčanščini so iz obdobja okoli leta 3400 pr. n. št., zato ob sumerščini velja za najstarejši pisan jezik. Egipčanski jezik kot koptščina je bil kot pogovorni jezik živ vse do 17. stoletja n. št., ko ga je postopoma izpodrinila arabščina. V odročnih delih Gornjega Egipta se je verjetno govoril do 19. stoletja.Koptščina se še vedno uporablja v liturgiji Aleksandrijske koptske pravoslavne cerkve, zato veliko govorcev še vedno tekoče govori koptsko.

Eritreja

Eritreja je obmorska država v severovzhodni Afriki, ki ima na severovzhodu dolgo obalo z Rdečim morjem, na zahodu meji na Sudan, na jugu na Etiopijo, ter na vzhodu na Džibuti.

Irak

Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji. Na jugovzhodu ima pomorski dostop do Perzijskega zaliva, na jugu meji na Kuvajt in Saudovo Arabijo, na zahodu na Jordanijo, na severozahodu na Sirijo, na severu na Turčijo, ter na vzhodu na Iran. Irak leži v Mezopotamiji, ki velja za eno od zibelk civilizacije

Država se od iraške vojne 2003 nahaja pod vojaško okupacijo mednarodnih sil Združenih držav Amerike in Koalicije voljnih in je zato trenutno le omejeno suverena. Umik mednarodnih sil v bližnji prihodnosti ni predstavljiv.

Kartuša

Kartuša je pokončen oval z ravno črto pod njim, ki je v egipčanski hieroglifski pisavi označeval faraonovo ime. Tako označevanje se je začelo na začetku četrte dinastije med vladavino faraona Sneferuja. Ponekje so kartuše napisane tudi vodoravno. V takih zapisih je vodoravna črta napisana pokončno na levi strani ovala. V egipčanščini se je kartuša imenovala šenu in je bila v bistvu raztegnjen obroč šen − stilizirana zanka vrvi. V obdobju demotske pisave so se kartuše pisale kot oklepaji s pokončno črto.

Od petih kraljevskih imen sta se v kartuši pisali faraonovo prestolno ime (prenomen) in rojstno ime (nomen).V kartuši so se sprva pisala samo imena faraonov. Oval okoli imena je bil simbolična zaščita pred zlimi duhovi v zemeljskem in posmrtnem življenju. Kasneje je kartuša postala simbol zaščite pred zlom. Stari Egipčani so verjeli, da tisti, katerega ime je zapisano v kartuši, po smrti ne bo izginil. To vlogo so imele kartuše na krstah in sarkofagih.Včasih so se v grobove polagali tudi amuleti s kartušami z imeni faraonov. Tovrstni pridatki so arheologom pogosto olajšali datiranje groba in njegove vsebine. V nekaterih obdobjih egipčanske zgodovine so se izogibali pisanja amuletov z imeni, ker so se bali, da bodo prišli v roke nekomu, ki bo dobil oblast nad nosilcem imena.

Katar

Država Katar je obmorski emirat v Jugozahodni Aziji na Bližnjem vzhodu. Katar na jugu meji na Saudovo Arabijo, na zahodu na Bahrajnski zaliv, v katerem ležijo Katarju najbližji bahrajnski otoki Hawar, ter na severu in na vzhodu na Perzijski zaliv. Katar je znan po skrajni obliki islama, ki se imenuje vahabizem.

Izjemno bogatstvo, ki prihaja iz zalog zemeljskega plina, nafte, ter nepremičnin, omogoča državi velike gradbene projekte ter celotno obnovo države.

Katar je bil izbran za gostitelja svetovnega prvenstva v nogometu 2022. Med večjimi gradbenimi projekti v zadnjem času so stadioni za svetovno prvenstvo v nogometu, novo pristanišče New Hamad Port, metro, avtocestni križ National Orbital Highway, mesto Lusail.

Libanonci

Libanonci so prebivalci Libanona. Zaradi svoje bogate zgodovine je prebivalstvo sestavljeno iz mešanice etničnih skupin. Ker je uradni jezik arabščina, se večina ljudi opredeljuje za Arabce.

Verske in etnične skupine običajno dokaj sovpadajo. Tako so v Libanonu maronitski kristjani, grški pravoslavci, suniti, druzi, alaviti, v manjšinah pa so zastopani še libanonski Armenci, Kurdi, Asirci, Judi in Perzijci. V Libanonu je trenutno tudi več sto tisoč beguncev iz palestinskih območij in veliko delavcev iz Sirije.

Luksor

Luksor (arabsko الأقصر al-Uqṣur, egipčanska arabščina Loʔṣor, Sa'idi arabsko Logṣor, koptsko ⲛⲏ) je mesto v zgornjem (južnem) Egiptu in glavno mesto governorata Luksor. Število prebivalcev je 506.588 (ocena leta 2012) , s površino približno 417 kvadratnih kilometrov .

Kot mesto starega egipčanskega mesta Waset, ki ga Grki poznajo kot Thebes, je Luxor pogosto označen kot "največji svetovni muzej na prostem", saj so ruševine tempeljskih kompleksov v Karnaku in Luxorju v sodobnem mestu. Takoj nasproti, čez reko Nil, ležijo spomeniki, templji in grobnice nekropole Zahodnega brega, ki vključuje dolino kraljev.

Na tisoče turistov iz vsega sveta vsako leto obišče te spomenike, kar močno prispeva h gospodarstvu sodobnega mesta.

Sahara

Sahara (arabsko صحراء - puščava) je največja peščena puščava na svetu in tretja največja puščava za Antarktiko in Arktiko. Leži v Severni Afriki in obsega prek 9 milijonov km², in še vedno se širi. Sahara deli Afriko v dve kulturno in podnebno različni območji: Severno in Podsaharsko Afriko.

Semitski jeziki

Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.

Najbolj znani predstavniki danes so arabščina, amharščina (lingua franca Etiopije), hebrejščina in tigrajščina (tigrinjščina).

Seznam jezikov po številu govorcev

Seznam petindvajsetih najbolj razširjenih jezikov sveta zložen po številu maternih govorcev v milijonih:

Takšni seznami se lahko včasih medsebojno razlikujejo. Še posebej pomembna je natančna razločitev med »narečjem« in »jezikom«. Zgled za to je arabščina, ki jo lahko štejemo kot samostojen jezik ali kot skupino povezanih, oziroma sorodnih jezikov. Ethnologue, ki je vir spodnjega seznama, obravnava arabščino kot zvezo več jezikov in zato je ni na seznamu, če pa bi jo vendarle upoštevali, bi se s približno 150 milijoni govorcev znašla med prvimi desetimi.

mandarinska kitajščina, 890,

španščina, 330,

angleščina, 320,

bengalščina, 190,

hindijščina, 180,

francoščina, 180,

portugalščina, 170,

ruščina, 170,

japonščina, 125,

nemščina, 120,

vu kitajščina, 77,

javanščina, 75,

korejščina, 75,

vietnamščina, 68,

telugu, 66,

jue kitajščina, 66,

maratščina, 65,

tamilščina, 63,

italijanščina, 62,

turščina, 59,

urdujščina, 58,

poljščina, 50,

min nan kitajščina, 49,

junju kitajščina, 45

gudžaratščina, 44

egiptovska arabščina, 43

Sirija

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu. Na zahodu meji na Sredozemsko morje, na Libanon in na Izrael, na jugu na Jordanijo, na vzhodu na Irak, ter na severu na Turčijo. Golanska planota na jugozahodu je trenutno pod izraelsko zasedbo. Damask še dandanes zahteva vrnitev province Hatay, ki je bila leta 1939 dodeljena Turčiji.

Sirščina

Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca. Po širši definiciji so to vsi vzhodno aramejski jeziki, ki jih govorijo različne krščanske skupine, po ožji definiciji je to klasični jezik iz Edese, ki je postal liturgični jezik sirskega krščanstva.

Sirščina se resda govori tudi v današnji Siriji, vendar ni uradni ali večinski jezik te države (to je namreč arabščina), kajti ime sta tako jezik kot država dobili že v predarabskem obdobju.

Somalija

Somalija je obmorska država v Vzhodni Afriki, ki na severu meji na Adenski zaliv, na vzhodu na Indijski ocean, na jugozahodu na Kenijo, na zahodu na Etiopijo in na severozahodu na Džibuti.

Čad

Čad (arabsko تشاد; francosko Tchad; uradno Republika Čad) je kopenska država v Srednji Afriki.

Na severu meji na Libijo, na vzhodu na Sudan, na jugu na Srednjeafriško republiko, na jugozahodu na Kamerun in Nigerijo in na zahodu na Niger. Zaradi oddaljenosti od morja in pretežno puščavskega podnebja ga občasno imenujejo »Mrtvo srce Afrike«.

Čad se deli v tri glavne geografske regije: puščavsko območje na severu, sušen sahelski pas v sredini in savanski pas na jugu. Jezero Čad, po katerem se imenuje država, je največje mokrišče v Čadu in drugo največje v Afriki. Najvišji vrh Čada je Emi Koussi v Sahari, daleč največje mesto pa prestolnica N'Djamena.

V Čadu živi več kot 200 različnih etničnih in jezikovnih skupin. Uradna jezika sta francoščina in arabščina. Najbolj razširjena religija je islam.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.