5. Mojzesova knjiga

5. Mojzesova knjiga (hebrejsko ספר דברים [Devarim] = Besede; latinsko Deuteronomium poslovenjeno Devteronomij; kratica 5 Mz) je peta knjiga Stare zaveze. Knjigo sestavlja 34 poglavij.

Book of Deuteronomy Chapter 1-6 (Bible Illustrations by Sweet Media)
Ilustracija Mojzesa, ko podaja govor izraelovim sinovom pred njihovim odhodom v obljubljeno deželo. (Za njim stoji Józue, njegov naslednik)

Vsebina

Večji del knjige (poglavja 1-30) zavzemajo trije mojzesovi govori na vzhodni strani reke Jordan, preden izraelovi sinovi začnejo osvajati Kánaansko deželo. Mojzesov prvi govor povzame njihovo štiridesetletno potovanje v puščavi, konča pa se s pobudo, naj se ljudstvo drži Božjih zakonov. Njegov drugi govor ponovi deset Božjih zapovedi (prim. 2 Mz 20:1-17), ter ponovno poudarja, naj se ljudstvo drži vseh danih zapovedi. Zajame tudi blagoslove in poudari, da jih bodo ljudi deležni, če se bodo ravnali po Božjih zapovedih. V nasprotnem primeru pa jih doletijo nesreče in prekletstva. V svojem zadnjem govoru Mojzes razloži pomembnost zaveze. Poudari tudi pomembnost kesanja in Božje usmiljenje v primeru, da se ljudtvo pokesa svojih prestopkov. Izrazi tudi, da Božje besede ni težko razumeti in jo urisničevati. Svoj zadnji govor konča s podajanjem izbire; izpolnjevanje Božjih zakonov imenuje izbira življenja, odpad od Božjih zapovedi pa izbira smrti.

Zadnja štiri poglavja opisujejo, kako je Józue postal mojzesov naslednik in dajejo pobudo javnega branja postave vsako sedmo leto. Zajemajo tudi mojzesovo pesem in njegove blagoslove. Na koncu sme Mojzes pogledati v obljubljeno deželo, v njo pa ne sme vstopiti. Knjiga se konča z mojzesovo smrtjo.

Knesset Menorah Shema Inscription
"Poslušaj Izrael" ("Shema Yisrael") v Jeruzalemu.

V 5. Mojzesovi knjigi ima izjemen pomen zapoved iz 6. poglavja (vrstice 4-5). Imenuje se "Poslušaj Izrael". Za mnoge Izraelce je ta zapoved ključna izpoved vere. V Krščanstvu se smatra kot najpomembnejša zapoved v Postavi. (Poleg Mz 19:18)

Tissot Moses Sees the Promised Land from Afar
Ilustracija Mojzesa, ko pred svojo smrtjo pogleda v obljubljeno deželo. (5 Mz 1-4)

Zunanje povezave

Knjige Svetega pisma

Knjige Svetega pisma so različno razporejene v kanonih Judov, katoličanov, protestantov, pravoslavcev in drugih. Pravtako pa nekatere veroizpovedi vključujejo določene knjige v kanon, druge spet ne.

Razvrstitev knjig v sledeči tabeli je v skladu s Slovenskim standardnim prevodom Svetega pisma, ki je ekumenski prevod in ga uporablja več krščanskih cerkva. Zelena barva pomeni vključitev knjige v svetopisemski kanon, rdeča pa nevključitev. Kadar se pri kateri veroizpovedi za neko knjigo pojavlja drugo ime, je to posebej navedeno.

Mojzes

Mojzes (hebrejsko מֹשֶׁה, moderna hebrejščina Moshe, tiberijska vokalizacija Mōšéh, ISO 259-3 Moše ; sirsko ܡܘܫܐ Moushe; arabsko موسى Mūsā ) je bil, glede na Biblijo, Koran in bahajstvo, verski vodja, zakonodajalec in prerok. Tradicionalno mu je pripisano avtorstvo Tore. Verjetno je živel v 13. stoletju pr. Kr. V hebrejščini ga imenujejo Moshe Rabbenu (hebrejsko מֹשֶׁה רַבֵּנוּ), kar pomeni »Mojzes naš učitelj« in je najpomembnejši prerok v judovstvu, prav tako je pomemben prerok v krščanstvu, islamu in drugih abrahamskih religijah.

Mojzesov obstoj kot tudi resničnost Prve Mojzesove knjige so predmet razprav med arheologi in egiptologi ter strokovnjaki za biblično kritiko. Navajajo logične nedoslednosti, nove arheološke in zgodovinske dokaze ter povezane izvorne mite iz kanaanske kulture. Drugi zgodovinarji vztrajajo, da biografski detajli in egipčansko ozadje, pripisano Mojzesu, nakazujejo obstoj zgodovinskega in verskega voditelja, ki je bil povezan z utrditvijo hebrejskih plemen v Kanaanu ob koncu bronaste dobe.

Glede na 1. Mojzesovo knjigo se je Mojzes rodil, ko se je njegov narod namnožil in je egiptovskega faraona zaskrbelo, da bi lahko pomagal egiptovskim sovražnikom. Ko je faraon naročil pobiti judovske novorojence, je Mojzesova mati Johebeda svojega sina skrila. Otroka je našla pripadnica faraonove družine. Potem, ko je ubil nadzornika sužnjev, je preko Rdečega morja zbežal v Midjan, kjer je srečal Jahveja v obliki 'gorečega grma'.

Bog je poslal Mojzesa nazaj v Egipt, da bi zahteval osvoboditev Izraelcev. Po desetih egiptovskih nadlogah je Mojzes vodil 'eksodus' − beg Izraelcev iz Egipta. Šli so čez Rdeče morje in se utaborili pod goro Sinaj, na kateri je prejel deset božjih zapovedi. Po štiridesetih letih potovanja po puščavi je Mojzes umrl s pogledom na 'obljubljeno deželo'.

Rabinsko judovstvo navaja, da je Mojzes živel 1391–1271 pr. n. št., Sveti Hieronim kot leto rojstva navaja 1592 pr. n. št., James Ussher pa 1619 pr. n. št.

Nomokanon Svetega Save

Nomokanon Svetega Save (iz grškega nomos – civilni zakon in kanon – cerkveni zakon), srbsko Zakonopravilo, Krmčija ali Nomokanon, je zbornik bizantinskih cerkvenih in civilnih predpisov, ki jih je za srbske razmere priredil sveti Sava na začetku 13. stoletja. Nomokanon se šteje za najstarejši ohranjeni srbski pravni akt.

Sava je Nomokanon prevedel iz grščine. Njegov prevod bizantinskega Nomokanona je bil sprejet na skupščini v samostanu Žiča leta 1221 kot najvišji cerkveni in državni akt. Ker je cerkvena zakonodaja v mnogočem vplivala tudi na življenje podložnikov, se je Savina kompilacija v veliki meri nanašala na področje, ki se danes šteje za civilno pravo.V Savin Nomokanon niso bila vključena bizantinska zakonska besedila Ekloga, Epanagoga in Balsamonovi komentarji iz 12. stoletja, ki cerkev podrejajo državi, zato sta cerkev in država v Raški postali enakopravni partnerici.

Sava je v Naomokanonu navedel tudi Atanasijev popis kanonskih knjig, da bi preprečil uporabo slovanskih apokrifov.

Prerok

Prerok je v religiji oseba, ki ji stik z nadnaravnim oz. svetim bitjem omogoča videti v prihodnost in podajati napovedi (prerokbe) o prihodnjih dogodkih. Preroki so imeli osrednjo vlogo v mnogih svetovnih religijah, med njimi je najbolj znan Abraham, po katerem se krščanstvo, judovstvo in islam imenujejo abrahamske religije.

Stara zaveza

Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi. Poleg tega izraz Stara zaveza pomeni tudi tisti del Svetega pisma, ki opisuje dogodke, povezane s to zavezo. Stara zaveza (ali starozavezni čas) pomeni tudi zgodovinsko obdobje, ki je povezano s to zavezo. Stari zavezi je sledila Nova zaveza, ki je povezana z delovanjem Jezusa Kristusa, zato starozavezni čas pomeni preprosto čas pred Kristusom.

Sveto pismo

Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede βιβλια: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva. Sestavljata jo dva dela: Stara in Nova zaveza. Stara zaveza, po hebrejsko Tanak, predstavlja sveto knjigo tudi za pripadnike judovske vere in izhaja še iz časov pred Jezusom Kristusom.

Sveto pismo je najbolj brana knjiga v zgodovini. Prevedena je v več kot 2.400 jezikov. Ima velik pomen za današnjo kulturo in kot delo jo lahko gledamo iz različnih strani: kot versko ali zgodovinsko knjigo, saj vsebuje mnogo podatkov o zgodovini Judov ter dogajanju v Palestini ob začetku našega štetja.

Stara zaveza je večinoma pisana v hebrejščini, deloma tudi v aramejščini in grščini, Nova zaveza pa samo v grščini. Prvi prevod Stare zaveze v grščino se imenuje Septuaginta. Nastal je v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Ime izvira iz domnevnega števila prevajalcev - 70. Prvi prevodi Svetega pisma v latinščino so bili narejeni iz grške Septuaginte in nosijo skupno ime Vetus Latina. Iz izvirnih jezikov pa je Sveto pismo v latinski jezik prvi prevedel sveti Hieronim v 4. stoletju. Prevod se imenuje Vulgata (latinsko splošno razširjena). Večina prevodov v evropske jezike je temeljila prav na Vulgati. Njegov zapis je bil tudi najbolj cenjen v srednjem veku. Danes pa se prevaja skoraj izključno iz izvirnega hebrejskega, aramejskega in grškega besedila.

Postava
Preroki
Spisi
Devterokanon
Evangeliji in Apostolska dela
Pisma svetega Pavla
Splošna ali katoliška pisma
Preroška knjiga
Teme

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.