4. Mojzesova knjiga

4. Mojzesova knjiga (hebrejsko בַּמִּדְבָּר [Bamidbar] = v Puščavi; latinsko Numeri poslovenjeno Numeri; kratica 4 Mz) je četrta knjiga Stare zaveze. Sestavlja jo 36 poglavij. Ime izhaja iz dveh štetij ljudstva, kateri knjiga opisuje.

4mz šotori
Domnevna porazdelitev taborov izraelovih sinov s ptičje perspektive. Lévijevi sinovi so taborili sredi ostalih taborov. (4 Mz 2)

Vsebina

4. Mojzesova knjiga se začne na gori Sinaj, kjer so Izraelci prejeli postavo od Boga. Naloga izvoljenega ljudstva je zavzetje obljubljene dežele. Ljudstvo se prešteje in pripravi za pohod. Ko potujejo, se mnogi pritožujejo nad okoliščinami, zato jih doletevajo različne nadloge. Ko Izraelci pridejo do meja Kánaanske dežele, pošljejo tja 12 oglednikov. Ko se ti vrnejo, poročajo o ljudstvu dežele. Deset izmed njih noče iti v deželo, saj jih je strah tamkajšnjega ljudstva. Bog jih zaradi tega silno kaznuje, saj niso zaupali vanj. Obsodi jih na smrt v puščavi in reče, da bodo šele njihovi potomci vstopili v obljubljeno deželo. Knjiga se konča s to novo generacijo, ki stoji na vzhodni strani reke Jordan ob Jerihi, in je pripravljena, da prečka reko. Tam jim Bog da navodila za razdelitev obljubljene dežele.

V knjigi so zajeti še drugi zgodovisnki dogodki Izraelcev v puščavi, ter nekaj raznih zapovedi, kot so zakon o ljubosumnosti, nazirska zaubljuba itd.

Book of Numbers Chapter 22-1 (Bible Illustrations by Sweet Media)
Ilustracija Bileáma na poti k izraelovemu ljudstvu (4 Mz 22)
Čopki na obleki
Primer čopkov, kot jih opisuje 4. Mojzesova knjiga 15:37-41. Bog zapoveduje nošenje čopkov na štirih vogalih obleke.

Zunanje povezave

Aronova grobnica

Aronova grobnica je ime domnevnega Aronovega groba, ki je bil Mojzesov brat. V Pentatevhu obstajata dva opisa njegove lokacije in različne razlage te. Čeprav je v judovski tradiciji kraj Aaronovega groba, kot je Mojzes, zavit v skrivnost, ga islamska tradicija postavlja na goro Hor, blizu Petre v Jordaniji

Knjige Svetega pisma

Knjige Svetega pisma so različno razporejene v kanonih Judov, katoličanov, protestantov, pravoslavcev in drugih. Pravtako pa nekatere veroizpovedi vključujejo določene knjige v kanon, druge spet ne.

Razvrstitev knjig v sledeči tabeli je v skladu s Slovenskim standardnim prevodom Svetega pisma, ki je ekumenski prevod in ga uporablja več krščanskih cerkva. Zelena barva pomeni vključitev knjige v svetopisemski kanon, rdeča pa nevključitev. Kadar se pri kateri veroizpovedi za neko knjigo pojavlja drugo ime, je to posebej navedeno.

Kraljeva cesta (antična)

Kraljeva cesta je bila trgovska pot življenjskega pomena na starodavnem Bližnjem vzhodu, ki je Afriko povezala z Mezopotamijo. Iz Egipta je tekla čez Sinajski polotok do Aqabe, od tam je zavila severno čez Transjordanijo v Damask in reke Evfrat.

Po muslimanskem osvajanju rodovitnega polmeseca v 7. stoletju našega štetja in vse do 16. stoletja je muslimanom, ki so prihajali iz Sirije, Iraka in naprej ter se usmeril proti svetemu mestu Meka, služila kot darb al-hajj ali romarska pot za muslimane. V sodobni Jordaniji tej poti sledita cesta št. 35 in cesta št. 15, ki Irbid na severu povezujeta z Aqabo na jugu. Južni del prečka več globokih vadijev, zato je zelo slikovita, ovinkasta in precej počasna.

Stara zaveza

Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi. Poleg tega izraz Stara zaveza pomeni tudi tisti del Svetega pisma, ki opisuje dogodke, povezane s to zavezo. Stara zaveza (ali starozavezni čas) pomeni tudi zgodovinsko obdobje, ki je povezano s to zavezo. Stari zavezi je sledila Nova zaveza, ki je povezana z delovanjem Jezusa Kristusa, zato starozavezni čas pomeni preprosto čas pred Kristusom.

Sveto pismo

Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede βιβλια: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva. Sestavljata jo dva dela: Stara in Nova zaveza. Stara zaveza, po hebrejsko Tanak, predstavlja sveto knjigo tudi za pripadnike judovske vere in izhaja še iz časov pred Jezusom Kristusom.

Sveto pismo je najbolj brana knjiga v zgodovini. Prevedena je v več kot 2.400 jezikov. Ima velik pomen za današnjo kulturo in kot delo jo lahko gledamo iz različnih strani: kot versko ali zgodovinsko knjigo, saj vsebuje mnogo podatkov o zgodovini Judov ter dogajanju v Palestini ob začetku našega štetja.

Stara zaveza je večinoma pisana v hebrejščini, deloma tudi v aramejščini in grščini, Nova zaveza pa samo v grščini. Prvi prevod Stare zaveze v grščino se imenuje Septuaginta. Nastal je v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Ime izvira iz domnevnega števila prevajalcev - 70. Prvi prevodi Svetega pisma v latinščino so bili narejeni iz grške Septuaginte in nosijo skupno ime Vetus Latina. Iz izvirnih jezikov pa je Sveto pismo v latinski jezik prvi prevedel sveti Hieronim v 4. stoletju. Prevod se imenuje Vulgata (latinsko splošno razširjena). Večina prevodov v evropske jezike je temeljila prav na Vulgati. Njegov zapis je bil tudi najbolj cenjen v srednjem veku. Danes pa se prevaja skoraj izključno iz izvirnega hebrejskega, aramejskega in grškega besedila.

Transjordanija (regija)

Transjordanija, Vzhodni breg ali Transjordansko višavje (arabsko: شرق الأردن) je del južnega Levanta vzhodno od reke Jordan, ki ga večinoma vsebuje današnja Jordanija.

Regijo, znano kot Transjordanija, so skozi zgodovino obvladovale številne sile. V zgodnjem modernem obdobju je bila vključena v pristojnost osmanskih sirskih provinc. Po veliki arabski vstaji zoper osmansko vladavino je čezmejni Emirat leta 1921 ustanovil hašemitski emir Abdullah, Emirat pa je postal britanski protektorat. Leta 1946 je Emirat dosegel neodvisnost od Britancev in leta 1952 je država spremenila ime v Hašemitsko kraljestvo Jordanija.

Zarka (reka)

Reka Zarka (arabsko: نهر الزرقاء, Nahr az-Zarqāʾ, lit. 'reka modrega [Mesta]') je drugi največji pritok spodnjega toka reke Jordan, za reko Jarmuk. Je tretja največja reka v regiji po letnem pretoku, njeno povodje pa obsega najbolj gosto poseljena območja vzhodno od reke Jordan. Izvira blizu Amana in teče skozi globoko in široko dolino v Jordan, na nadmorski višini 1090 metrov.

Na izviru leži 'Ain Ghazal (arabsko عين غزال), glavno arheološko najdišče, ki sega v neolitik. Arheološke najdbe ob toku reke kažejo, da je bilo območje v preteklosti bogato s floro in favno.

Reka je močno onesnažena, njena obnova pa je ena glavnih prioritet jordanskega ministrstva za okolje. Geološko je reka Zarka stara približno 30 milijonov let. Znana je po svojih jantarnih nahajališčih, ki segajo v hauterivijsko dobo zgodnje krede (135 milijonov let v preteklost.). V tem jantarju so našli izjemne rastlinske in živalske vrste, ki odražajo tropske paleo-okoljske pogoje, ki so prevladovali v času odlaganja smole (Kaddumi, 2005; 2007).

Postava
Preroki
Spisi
Devterokanon
Evangeliji in Apostolska dela
Pisma svetega Pavla
Splošna ali katoliška pisma
Preroška knjiga
Teme

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.