2. Mojzesova knjiga

2. Mojzesova knjiga (hebrejsko שְׁמוֹת [Shemot] = Imena; latinsko Exodus poslovenjeno Eksodus; kratica 2 Mz) je druga knjiga Stare zaveze. Knjigo sestavlja 40 poglavij.

Book of Exodus Chapter 15-7 (Bible Illustrations by Sweet Media)
Ilustracija pohoda Izraelcev po suhem skozi Rdeče morje, kot ga opisuje 2. Mz 14.

Vsebina

2. Mojzesova knjiga se začne s spiskom Izraelovih sinov, ki so prišli v Egipt. Ko Jožef in njegovi bratje umrejo, zavlada nad Egiptom nov kralj, ki prisili Izraelce v sužnost. Zaradi narastka izraelskega prebivalstva se faraon odloči pomorit vse njihove dečke, ki se rodijo. Ko se rodi Mojzes, ga njegova mati skrbno skriva, naposled pa ga položi v košaro iz papirusa in ga spusti po reki Nil. Najde ga faraonova hči, kateri se zasmili in ga posvoji.

Ko Mojzes odraste, vidi stisko svojega ljudstva. V jezi ubije egipčana, ki je pretepal njegovega rojaka. Stvar se razve in Mojzes mora za svoje življenje zbežati iz Egipta. Naseli se v Midjánu, kjer se tudi oženi s Cipóro.

Čez mnogo let mu med pasenjem drobnice ena ovca uide. Ko jo Mojzes poskuša najti, zagleda goreči grm, ki ne ugasne. Tam se mu Bog razodene s svojim Imenom in ga pošlje nazaj v Egipt, kjer naj bi izpeljal svoje ljudstvo v obljubljeno deželo.

Bible primer, Old Testament, for use in the primary department of Sunday schools (1919) (14781723742)
Ilustracija Mojzesa pred gorečim grmom. (2 Mz 3)

Mojzes se te vloge sprva brani, naposled pa uboga. Gre v Egipt, kjer mu pomaga njegov brat Aron. Večkrat gre prosit faraona, naj izpusti njegovo ljudstvo, a ta ga vedno znova zavrne. Bog zaradi tega udari Egipt z desetimi nadlogami. Pred zadnjo nadlogo Bog naroči Izraelcem, naj pomažejo podboje svojih vrat z jagnjetovo krvjo, da jih nadloga ne zadene. To noč Bog naroči praznovati kot praznik Pashe vsako leto ob tem času.

Book of Exodus Chapter 13-2 (Bible Illustrations by Sweet Media)
Ilustracija mazanja naddurja in podbojev vrat z jagnjetovo krvjo. (2 Mz 12)

Ko mine ta nadloga jih faraon končno izpusti na prostost. Ves Izrael nato krene proti obljubljeni deželi. Po puščavi jih vodi sam Bog, podnevi v dimnem, ponoči pa v ognjenem stebru. Ko so na poti, faraon začne obžalovati svojo odločitev, zato se z vojsko zapodi za njimi. Izraelce dohiti, ko so ti ob obrežju Rdečega morja. Tu Bog prek Mojzesa izvede enega najbolj ikoničnih čudežev celotnega Svetega Pisma. Rdeče morje prepolovi, da lahko Izraelci po suhem prečkajo po sredi. Ko pa to poskusijo tudi Egipčani, se morje vrne v svoj prvoten položaj in jih tako pokonča. Sledi še mnogo čudežev; Bog daje svojemu ljudstvu vode in mane, nato pa tudi prepelice za hrano.

Book of Exodus Chapter 17-6 (Bible Illustrations by Sweet Media)
Ilustracija nabiranja mane, ki je bila Izraelcem za hrano. (2 Mz 16)

Ko Izraelci pridejo do gore Sinaj, gre Mojzes sam na goro, kjer Bog z njim in s svojim ljudstvom sklene zavezo. Na dve kamniti plošči napiše znamenitih Deset Božjih zapovedi. Dalje mu naroči mnogo drugih zapovedi, kot so zapovedi o: žrtvenem oltarju, sužnjih, smrtni kazni, kraji, sobotnem letu, letnih praznikih in mnogo raznih moralnih zakonov. Podrobno so opisana tudi navodila o sestavi shodnega šotora, z vsemi njegovimi zahtevami in pripravami. Mojzes je bil na gori 40 dni. Do časa ko se je vrnil, pa se je ljudstvo spridilo in si naredilo ulito podobo teleta za svojega posrednika z Bogom, saj niso vedeli kaj se je zgodilo z Mojzesom. Ko Mojzes to vidi, se silno razburi, vname pa se tudi Božja jeza, zaradi katere umre mnogo ljudi. Mojzes razbije tabli z 10. zapovedmi, zlato podobo pa zdrobi v prah in ga da piti ljudstvu.

Book of Exodus Chapter 33-2 (Bible Illustrations by Sweet Media)
Ilustracija zlatega teleta, ki si ga naredijo Aron in izraelovi sinovi. (2 Mz 32)

Ko Bog ponovno spregovori z Mojzesom mu naroča, naj popelje ljudstvo v obljubljeno deželo. Ponovno mu na dve kamniti plošči vpiše deset zapovedi in z njim obnovi zavezo. Knjiga se konča z raznimi zapovedmi, ki jih Bog da svojemu ljudstvu.

Prva plošča zapovedi

Ilustracija prve plošče 10. zapovedi. (Skrajšana oblika) 2 Mz 20:2-11.

Druga plošča zapovedi

Ilustracija druge plošče 10. zapovedi. (Skrajšana oblika) Mz 20:12-17.

Zunanje povezave

Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim

Sveti Mihael v Hildesheimu, znan tudi kot cerkev svetega Mihaela, je otonska, predromanska cerkev. Do reformacije je bila cerkev opatije istoimenskega benediktinskega samostana. Danes je Evangeličanska luteranska župnijska cerkev. Bernwardova kripta pripada katoliški mestni župniji in se uporablja za dnevne maše. Od leta 1985 je cerkev skupaj s Hildesheimsko stolnico na seznamu Unescove svetovne dediščine. 2. januarja 2010 se je pojavil jubilejni žig (2,20 EUR) z motivom svetega Mihaela. Od 7. februarja 2014 je v obtoku nemški spominski kovanec za 2 evra, katerega hrbet prikazuje cerkev.

Knjige Svetega pisma

Knjige Svetega pisma so različno razporejene v kanonih Judov, katoličanov, protestantov, pravoslavcev in drugih. Pravtako pa nekatere veroizpovedi vključujejo določene knjige v kanon, druge spet ne.

Razvrstitev knjig v sledeči tabeli je v skladu s Slovenskim standardnim prevodom Svetega pisma, ki je ekumenski prevod in ga uporablja več krščanskih cerkva. Zelena barva pomeni vključitev knjige v svetopisemski kanon, rdeča pa nevključitev. Kadar se pri kateri veroizpovedi za neko knjigo pojavlja drugo ime, je to posebej navedeno.

Mojzes

Mojzes (hebrejsko מֹשֶׁה, moderna hebrejščina Moshe, tiberijska vokalizacija Mōšéh, ISO 259-3 Moše ; sirsko ܡܘܫܐ Moushe; arabsko موسى Mūsā ) je bil, glede na Biblijo, Koran in bahajstvo, verski vodja, zakonodajalec in prerok. Tradicionalno mu je pripisano avtorstvo Tore. Verjetno je živel v 13. stoletju pr. Kr. V hebrejščini ga imenujejo Moshe Rabbenu (hebrejsko מֹשֶׁה רַבֵּנוּ), kar pomeni »Mojzes naš učitelj« in je najpomembnejši prerok v judovstvu, prav tako je pomemben prerok v krščanstvu, islamu in drugih abrahamskih religijah.

Mojzesov obstoj kot tudi resničnost Prve Mojzesove knjige so predmet razprav med arheologi in egiptologi ter strokovnjaki za biblično kritiko. Navajajo logične nedoslednosti, nove arheološke in zgodovinske dokaze ter povezane izvorne mite iz kanaanske kulture. Drugi zgodovinarji vztrajajo, da biografski detajli in egipčansko ozadje, pripisano Mojzesu, nakazujejo obstoj zgodovinskega in verskega voditelja, ki je bil povezan z utrditvijo hebrejskih plemen v Kanaanu ob koncu bronaste dobe.

Glede na 1. Mojzesovo knjigo se je Mojzes rodil, ko se je njegov narod namnožil in je egiptovskega faraona zaskrbelo, da bi lahko pomagal egiptovskim sovražnikom. Ko je faraon naročil pobiti judovske novorojence, je Mojzesova mati Johebeda svojega sina skrila. Otroka je našla pripadnica faraonove družine. Potem, ko je ubil nadzornika sužnjev, je preko Rdečega morja zbežal v Midjan, kjer je srečal Jahveja v obliki 'gorečega grma'.

Bog je poslal Mojzesa nazaj v Egipt, da bi zahteval osvoboditev Izraelcev. Po desetih egiptovskih nadlogah je Mojzes vodil 'eksodus' − beg Izraelcev iz Egipta. Šli so čez Rdeče morje in se utaborili pod goro Sinaj, na kateri je prejel deset božjih zapovedi. Po štiridesetih letih potovanja po puščavi je Mojzes umrl s pogledom na 'obljubljeno deželo'.

Rabinsko judovstvo navaja, da je Mojzes živel 1391–1271 pr. n. št., Sveti Hieronim kot leto rojstva navaja 1592 pr. n. št., James Ussher pa 1619 pr. n. št.

Operacija Leteča preproga

Operacija Leteča preproga (angleško Operation Magic Carpet, znana tudi pod imenom Operacija na krilih orlov, angleško: Operation On Wings of Eagles) je naziv za v tajnosti vodeno selitveno akcijo jemenskih Judov iz Jemna v Izrael.

Operacija je potekala med junijem 1949 in septembrom 1950, v okviru te pa je bilo z letališča jemenskega mesta Aden s pomočjo britanskih in ameriških letal opravljenih okoli 380 letov v Izrael.

Pi-Ramesses

Pi-Ramesses (Pi-Ramesses Aa-nakhtu, kar pomeni, 'Hiša Ramzesa, velik v zmagi') je bil novo glavno mesto, ki ga je zgradil faraon Ramzes II., faraon devetnajste dinastije Egipta (Ramzes Veliki je vladal 1279-1213 pred našim štetjem) pri Qantirju, v neposredni bližini starega mesta Avaris (glavno mesto Egipta pod Hiksi). Mesto je pod Setijem I. (c. 1290-1279 pred našim štetjem) najprej služilo kot poletna palača in bi jo lahko prvotno zgradil Ramzes I. (okoli 1292-1290 pr. n. št.), medtem ko je služil pod Horemhebom.

Stara zaveza

Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi. Poleg tega izraz Stara zaveza pomeni tudi tisti del Svetega pisma, ki opisuje dogodke, povezane s to zavezo. Stara zaveza (ali starozavezni čas) pomeni tudi zgodovinsko obdobje, ki je povezano s to zavezo. Stari zavezi je sledila Nova zaveza, ki je povezana z delovanjem Jezusa Kristusa, zato starozavezni čas pomeni preprosto čas pred Kristusom.

Sveto pismo

Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede βιβλια: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva. Sestavljata jo dva dela: Stara in Nova zaveza. Stara zaveza, po hebrejsko Tanak, predstavlja sveto knjigo tudi za pripadnike judovske vere in izhaja še iz časov pred Jezusom Kristusom.

Sveto pismo je najbolj brana knjiga v zgodovini. Prevedena je v več kot 2.400 jezikov. Ima velik pomen za današnjo kulturo in kot delo jo lahko gledamo iz različnih strani: kot versko ali zgodovinsko knjigo, saj vsebuje mnogo podatkov o zgodovini Judov ter dogajanju v Palestini ob začetku našega štetja.

Stara zaveza je večinoma pisana v hebrejščini, deloma tudi v aramejščini in grščini, Nova zaveza pa samo v grščini. Prvi prevod Stare zaveze v grščino se imenuje Septuaginta. Nastal je v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Ime izvira iz domnevnega števila prevajalcev - 70. Prvi prevodi Svetega pisma v latinščino so bili narejeni iz grške Septuaginte in nosijo skupno ime Vetus Latina. Iz izvirnih jezikov pa je Sveto pismo v latinski jezik prvi prevedel sveti Hieronim v 4. stoletju. Prevod se imenuje Vulgata (latinsko splošno razširjena). Večina prevodov v evropske jezike je temeljila prav na Vulgati. Njegov zapis je bil tudi najbolj cenjen v srednjem veku. Danes pa se prevaja skoraj izključno iz izvirnega hebrejskega, aramejskega in grškega besedila.

Postava
Preroki
Spisi
Devterokanon
Evangeliji in Apostolska dela
Pisma svetega Pavla
Splošna ali katoliška pisma
Preroška knjiga
Teme

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.