1916

1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja: 1880.  1890.  1900.  - 1910. -  1920.  1930.  1940.
Leta: 1913 · 1914 · 1915 · 1916 · 1917 · 1918 · 1919
Področja: Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki

Bataille de Verdun 1916
Francoski vojaki v ofenzivi med bitko pri Verdunu

Rojstva

Smrti

Nobelove nagrade

2003

2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo. Leto je bilo proglašeno za Mednarodno leto sladke vode.

Andrej O. Župančič

‎Andrej Oton Župančič (vzdevek Bač), slovenski patofiziolog, antropolog, akademik in partizan, * 27. januar 1916, Ljubljana, † 3. december 2007..

Bil je sin slovenskega pesnika in pisatelja Otona Župančiča, brat arhitekta Marka Župančiča in zdravnice Jasne Kmet Župančič.

Arnold Tovornik

Arnold Tovornik, slovenski gledališki in filmski igralec, * 13. marec 1916, Selnica ob Dravi, † 4. junij 1976, Maribor.

Božo Benedik

Božo Benedik, slovenski turistični delavec, * 14. september 1916, Šentvid pri Ljubljani, † 5. april 2004, Bled.

Ferdo Gestrin

Ferdo Gestrin, slovenski zgodovinar, profesor in akademik, * 8. oktober 1916, Ljubljana, † 9. april 1999, Bled.

Gestrin je diplomiral 1940 v Ljubljani iz zgodovine in zemljepisa, doktoriral pa 1960 v Parizu, kjer se je izpopolnjeval pri Fernandu Braudelu (1960/61). Sprva je poučeval na gimnazijah v Ljubljani, 1949-54 na učiteljišču, 1954-59 delal kot republiški inšpektor za zgodovino na sekretariatu za šolstvo in predaval slovensko zgodovino na Višji pedagoški šoli (1950-1969). 1959 se je zaposlil kot asistent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je 1960 postal docent, 1962 izredni in 1971 redni profesor za občo zgodovino fevdalizma (kot naslednik Milka Kosa je 1965-75 predaval samo občo zgodovino srednjega veka, nato pa prevzel še del predavanj Frana Zwittra). Po upokojitvi 1983 je še nekaj let predaval. Raziskoval je zgodovino mest na Slovenskem v srednjem veku (Ljubljane, Ptuja, Bleda, Radovljice idr.), družbeno in gospodarsko zgodovino na Slovenskem v 15. in 16. stoletju, tudi protestantizem, deloma zgodovino Slovencev od konca 18. do začetka 20. stoletja, zlasti gospodarske vezi in migracije med vzhodno in zahodno obalo Jadranskega morja (med južnoslovanskimi deželami in Italijo) ter zgodovino pomorstva na severnojadranskem območju; s tem je kot vodilni medievist in strokovnjak za zgodovino prometa na Slovenskem pionirsko posegel v slovensko zgodovinopisje; fragmentarno je obravnaval tudi teme iz novejših obdobij (2. svetovna vojna). Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (dopisni 1983, redni od 1987) ter zaslužni profesor ljubljanske univerze (1987). 1966-68 je bil predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo, ki ga je imenovalo za častnega člana. Bil je tudi urednik Zgodovinskega časopisa in Kronike, predsednik znanstvenega sveta Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in 1992-95 predsednik upravnega odbora ZRC SAZU. Dvakrat (1966 in 1973) je dobil nagrado sklada Borisa Kidriča, odlikovan je bil z redom republike s srebrnim vencem, redom dela s srebrno zastavo in italijanskim redom "Cavaliere Ufficiale" (1981). Dobil je tudi srebrni častni znak svobode Republike Slovenije (1996) in zlati znak ZRC SAZU (1997).

DELA (monografska):

Družbeni razredi na Slovenskem in reformacija (objavljeno v Drugem Trubarjevem zborniku, 1952)

Zgodovina narodov Jugoslavije I-II (1953 in 1959) (sodelovanje, širša redakcija)

Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, 1965

Slovenska zgodovina od konca osemnajstega stoletja do 1918 (soavtor Vasilij Melik), 1966 (srbohrv. prevod 1979)

Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem, 1972

Pomorstvo srednjeveškega Pirana, 1978

Zgodovina Slovencev (soavtor), 1979

Tržaški pomorski promet 1759/1760 (soavtorica Darja Mihelič), 1990

Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, 1991

Svet pod Krimom, 1993 (prenovljena izdaja 2016)

Slovanske migracije v Italijo, 1998LITERATURA: Gestrinov zbornik, 1999.

Francis Crick

Francis Harry Compton Crick, OM, FRS, angleški molekularni biolog, biokemik, fizik in nevrobiolog, * 8. junij 1916, Weston Favell, Northamptonshire, Anglija, † 28. julij 2004, San Diego, Kalifornija, ZDA.

Crick je sprva študiral fiziko na Univerzitetnem kolidžu Londonu, a je moral študij prekiniti zaradi izbruha druge svetovne vojne. Leta 1947 je nadaljeval študij, tokrat biologije, na Univerzi v Cambridgeu. Doktoriral je leta 1954 z dizertacijo »X-ray diffraction: polypeptides and proteins« (»Rentgenska difrakcija: polipeptidi in beljakovine«).

Najbolj je znan po tem, da je bil kot doktorski študent v Cambridgeu eden od soodkriteljev zgradbe molekule DNK leta 1953. Za »odkritja na področju molekularne zgradbe nukleinskih kislin in njenega pomena pri prenosu informacij v živih snoveh« so on, James Dewey Watson in Maurice Wilkins leta 1962 prejeli Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.Poznan je tudi po uveljavitvi izraza »centralna dogma«, ki opisuje teorijo, da je pretok genetskih informacij v celici v bistvu enosmeren, od DNA preko RNK do beljakovine. Crickove raziskave so imele ključno vlogo pri kasnejšem razvozlanju genskega koda.Leta 1977 se je preselil v Kalifornijo, kjer je preostanek svoje kariere deloval kot raziskovalni profesor pri Salkovem inštitutu za biološke študije v La Jolli, predaval pa je tudi na Univerzi Kalifornije v San Diegu. Posvečal se je teoretični nevrobiologiji in raziskavam človekove zavesti. To delo je opravljal do svoje smrti.

Franklin Lindsay

Franklin Lindsay, ameriški obveščevalec, * 12. marec 1916, † 13. oktober 2011.

Med drugo svetovno vojno je bil član zavezniške vojaške misije pri NOV in POS.

Ilja Iljič Mečnikov

Ilja Iljič Mečnikov (rusko Илья́ Ильи́ч Ме́чников, znan tudi kot Elie Metchnikoff), rusko-francoski bakteriolog, * 15. maj (3. maj ruski koledar), 1845, Ivankovka, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Ukrajina), † 15. julij, 1916, Pariz, Francija.

Lev Milčinski

Lev Milčinski, slovenski psihiater, predavatelj in akademik, * 23. junij 1916, † 14. marec 2001.

Milčinski, sin pisatelja Frana Milčinskega, je deloval kot predstojnik psihiatričnega dispanzerja na Psihiatrični kliniki v Ljubljani (1954-81) in kot redni profesor (od 1972) za psihiatrijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani; 1989 je bil imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani.

Bil je tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (dopisni 1979, redni od 1983).

V psihiatriji je uveljavil psihodinamski koncept. Preučeval je epidemiologijo duševnih bolezni v Sloveniji, zlorabo psihotropnih sredstev in problematiko samomorilnosti (zasnoval je register samomorov in samomorilnih poskusov v Sloveniji). Posvečal se je tudi etiki v psihiatriji in psihiatrični terminologiji. Dobil je Kidričevo nagrado (1978) in srebrni častni znak svobode RS. Njegova brata sta bila predsednik SAZU Janez Milčinski in Frane Milčinski - Ježek.

V raku sem rojen, z rakom odhajam, odslužil sem šiht.

(Lev Milčinski, predsmrtni haiku, 1996.)

Mario Magajna

Mario Magajna, tržaško-slovenski fotoreporter, * 1916, † 2007.

Otroška leta je preživel v Križu, leta 1927 pa se je z družino preselil v Trst. Med letoma 1930 in 1939 je delal v laboratoriju tržaškega podjetja Fotoradiottica. Med drugo svetovno vojno je v tržaški bolnišnici fotografiral operacije in razvijal rentgenske plošče. Kot fotograf je bil vključen tudi v celico Osvobodilne fronte. Leta 1944 je fotografiral zavezniško bombardiranje Trsta, maja 1945 pa prihod jugoslovanskih partizanov v Trst. Takrat je začel sodelovati s Primorskim dnevnikom, kjer se je leto zatem zaposlil kot fotoreporter. Upokojil se je leta 1977, z dnevnikom pa je sodeloval vse do leta 1993.

Magajna je prvič razstavljal v Trstu leta 1951, v Galeriji Scorpione, ki jo je vodil Lojze Spacal. Razstavljal pa je tudi v Vidmu, Melbournu, Novem Mestu in Ljubljani.

Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.

Miloš Brelih

Miloš Brelih, slovenski inženir, * 1916, † 2002.

Morska mina

Morska mina je eksplozivna naprava, ki se uporablja za uničevanje ladij ali podmornic. Detonator je kontaktni ali pa bližinski (magnetni). Princip je isti kot pri kopenskih ali protioklepnih minah, le da so morske mine precej večje.

Lahko se uporabljajo ofenzivno, tako da se minira sovražnikove ladijske poti in pristanišča ali pa defenzivno, tako se zavaruje prijateljska pristanišča. Mine se lahko polaga z ladjami, podmornicami in tudi z letali ali helikopterji. Med prvo svetovno vojno so bile morske mine pravo nevarno orožje za ladje in podmornice. 21. novembra 1916 je morska mina potopila največjo ladjo tistega časa, britansko bolniško ladjo HMHS Britannic, ki je bila sestrska ladja RMS Titanic. Med drugo svetovno vojno so Američani iz bombnikov B-29 s padali odmetovali mine v japonska pristanišča in s tem povzročili veliko škode japonskih tovornim ladjam.

Morske mine so sorazmerno poceni in učinkovito orožje, njihovo odstranjevanje pa je lahko drag in zamuden proces. Na svetu obstaja še več minskih polj iz druge svetovne vojne, ki so kljub starosti še vedno nevarne.

Nacionalno prvenstvo ZDA 1916 - moški posamično

Rezultati Nacionalnega prvenstva ZDA 1916 v tenisu za moške posamično.

Nacionalno prvenstvo ZDA 1916 - ženske posamično

Rezultati Nacionalno prvenstva ZDA 1916 v tenisu za ženske posamično.

Pavla Jerina Lah

Pavla Jerina-Lah, slovenska zdravnica, * 1916, Borovnica, † 2007, Črni Vrh pri Idriji.

Radojka Vrančič

Radojka Vrančič, slovenska prevajalka in bibliotekarka, * 27. avgust 1916, Ljubljana, † 1. april 2009.

Stanislav Hafner

Stanislav Hafner, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in prevajalec, * 13. december 1916, Šentvid ob Glini, † 9. december 2006, Gradec.

Vitalij Lazarevič Ginzburg

Vitalij Lazarevič Ginzburg (rusko Вита́лий Ла́заревич Ги́нзбург), ruski fizik in astrofizik, * 4. oktober 1916, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 8. november 2009, Moskva.

Kraljeva astronomska družba (RAS) mu je leta 1991 podelila zlato medaljo. Leta 2003 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

Pokopan je na moskovskem pokopališču Novodeviči.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.