1771

1771 (MDCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Stoletja: 17. stoletje - 18. stoletje - 19. stoletje
Desetletja: 1740.  1750.  1760.  - 1770. -  1780.  1790.  1800.
Leta: 1768 · 1769 · 1770 · 1771 · 1772 · 1773 · 1774
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki

Rojstva

Smrti

1768

1768 (MDCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

1770

1770 (MDCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

1773

1773 (MDCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

18. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje

15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20. stoletje | 21. stoletje

Druga stoletja Osemnajsto stoletje obsega leta od 1701 do vključno 1800. Pogovorno ga mešamo s stoletjem, ki vsebuje leta od 1700 do 1799.

1833

1833 (MDCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

1858

1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

26. december

26. december je 360. dan leta (361. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 5 dni.

Enciklopedija Britannica

Enciklopedija Britannica (angleško Encyclopædia Britannica) je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771. Po mnenju mnogih je ena najboljših enciklopedij.

Izdaja 2004 vsebuje okrog 120.000 člankov, s 44 milijoni besed in obsežnim kazalom. Dosegljiva je v papirni obliki (32 zvezkov, 65.000 člankov, cena 1400 dolarjev), spletna različica (120.000 člankov, kratki povzetki so brezplačni, letna naročnina je 70 dolarjev) ter CD-ROM (več kot 80.000 člankov) ali DVD-ROM izdaja (več kot 100.000 člankov, cena 50 dolarjev).

Pri trenutni različici Britannice je sodelovalo več kot 4000 avtorjev člankov, med drugimi tudi Milton Friedman, Carl Sagan in Michael DeBakey.

Od 15. izdaje leta 1974 članki niso bili več v klasični obliki, ampak je vsebina razdeljena na tri dele: en zvezek Propædia vsebuje strukturo ostalih delov, Micropædia v 10 zvezkih vsebuje kratke članke, Macropædia v 19 zvezkih pa daljše članke. Kazalo v dveh zvezkih je bilo prvič dodano leta 1985. 35 odstotkov vsebine enciklopedije je bilo napisano povsem na novo v zadnjih dveh letih.

V 80. letih 20. stoletja je Microsoft poskušal pridobiti Britannico k sodelovanju pri digitalni izdaji na CD-ROM. Britannica, ki je imela velik tržni delež in ki ni verjela v elektronske izdaje, je zavrnila Microsoft, ta pa je razvil svoj izdelek: Encarto. Encarto so dodali ob nakupu računalnikov in tržni delež Britannice je strmo upadel. Ponudili so CD izdajo, ki pa ni prinašala takih dobičkov. Leta 1994 so ponudili spletno različico, vendar so kljub temu zašli v poslovne težave.Z leti je prodaja tiskane izdaje toliko upadla, da je predstavljala le še droben delež prihodkov podjetja. Leta 2012 je bila tako naposled sprejeta odločitev, da bodo po 244 letih prenehali izdajati enciklopedijo v tiskani obliki in se posvetili samo še spletni različici ter drugim izobraževalnim pripomočkom.

Hohenwarti

Glej tudi Hohenwart (razločitev).Hohenwarti, tudi Hochenwarti, so bili plemiška rodbina, ki je na Slovenskem bivala od 14. stoletja dalje. Med najvidnejše predstavnike rodbine sodijo Andrej Hohenwart, kranjski deželni glavar okrog leta 1467, Franc Jožef Hanibal Hohenwart (1771-1844), kranjski naravoslovec, Karel Hohenwart (1824-1899), politik, Sigismund Anton von Hohenwart (1730-1820), dunajski nadškof, Sigismund Ernst Hohenwart (1745-1825), škof v Linzu, Franc Erazem Hohenwart, ljubljanski odvetnik, operoz in genealog.

Hohenwarti so imeli v različnih obdobjih v lasti številna posestva in gradove, med drugimi grad Rekštanj, v 17. stoletju tudi grad Brdo pri Kranju.

James Cook

James Cook [džêjms kúk], angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.

James Cook se je rodil kot drugi od osmih otrok očetu Jamesu Cooku, škotskemu kmečkemu delavcu iz Ednama ina materi Grace Pace iz kraja Thornaby-on-Tees. Leta 1736 se je z družino preselil na farmo Airey Holme v Great Ayton, kjer mu je očetov delodajalec, Thomas Skottowe, plačal šolnino v lokalni šoli. Leta 1741 je začel pomagati očetu, ki je postal upravnik farme.

Že v najstniških letih se je začel zanimati za pomorstvo, se naučil kartografije in se pri trinajstih letih zaposlil na ladjah premogaricah. Leta 1755 je postal član vojne mornarice. Udeležil se je več pomorskih bitk, nato pa je med sedemletno vojno služil v kraljevi vojni mornarici in kartiral kanadske obale, kar je zbudilo pozornost Kraljeve družbe.

Njegove velike raziskovalne dosežke lahko pripisujemo odličnemu obvladovanju spretnosti plovbe, izjemnim kartografskim in geodetskim sposobnostim, pogumu pri raziskovanju nevarnih področij, vodstvenim sposobnostim in drznosti, ki mu ni branila posegati preko zahtev Admiralitete. Leta 1768 ga je britanska Admiraliteta imenovala za poveljnika posebne odprave, ki naj bi odplula na Tahiti opazovat prehod Venere preko Sonca.

Janez Jurij Pilgram

Janez Jurij Pilgram, trgovec in ljubljanski župan, * 1717 (Koroška), † september 1781, Ljubljana.

Pilgram je bil eden najbogatejših ljubljanskih trgovcev svojega časa. Županoval je med letoma 1771 in 1774.

Matija Bertolloti

Matija Bertolloti, trgovec in ljubljanski župan v 18. stoletju.

Bertolloti je bil po poklicu trgovec, v Višnji gori je imel tovarno volnenih nogavic. Župan Ljubljane je bil med letoma 1768 in 1771.

Nicolas Joseph Maison

Nicolas Joseph Maison, francoski maršal, * 19. december 1771, Épinay-sur-Seine, Francija, † 13. februar 1840, Pariz, Francija.

Nouvi Zákon

Nouvi Zákon (Novi Testament, Novi Zakon), je prevod Nove zaveze v prekmurščino. Iz grščine jo je prevedel Štefan Küzmič, slovenski pastor v Šomodski županiji. Knjiga je izšla leta 1771 v Halle an der Saale.

Nouvi Zákon je pokazal, da ogrski Slovenci v svojem (prekmurskem) jeziku sposobni literarno udejstvovati. Skupaj z ostalimi ogrskoslovenskimi učitelji in duhovniki je utrdil prepričanje, da je za razvoj vsakega naroda potrebno učno-vzgojno delovanje, seveda v maternem jeziku, in da vera ne nasprotuje šoli in kulturi. Zbudil je zavest k pripadnosti slovenskemu narodu, ker je v roke dobil knjigo v svoji materinščini, in to je Sveto Pismo. Tudi je Nouvi Zákon vnet zagovornik, branitelj in širitelj luteranskega nauka s pietističnim poudarkom, v spoznanju, da samo Božja beseda, oznanjevana in pisana v maternem jeziku Slovencev na Ogrskem, človeku krepi njegovo vero.

Pozneje je Nouvi Zákon doživel več popravkov in bil štirikrat ponatisnjen, vendar pri tem niso uporabili Gajice, v knjigi so uporabili le madžarski črkopis.

Jezikoslovci ugotavljajo, da je njegov jezik nazoren, domač in živahen, čeprav je preživel v domačem okolju zgolj eno desetletje. Njegov jezik je še vedno stalno vir jezikoslovnega raziskovanja domačim in tujim raziskovalcem in od začetka 19. stoletja dalje vzor preurejevalcem slovenskega knjižnega jezika, saj je prekmurščina ohranila starejše in čistejše glasovne in oblikovne značilnosti kot osrednjeslovenščina. Analizirali so Nouvi Zákon Fran Miklošič, Žiga Zois, Ožbalt Gutsman, Ivan Žiga Popovič, Stanko Vraz, Ivan Kukuljević, Božidar Raič, Anton Trstenjak, Matija Čop in Peter Kozler.

Nova zaveza

Nova zaveza (hebrejsko ברית חדשה [berit hadašah] , grško διαθήκη καινή) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze. Po drugi strani izraz Nova zaveza označuje tiste knjige Svetega pisma, ki opisujejo ustanovitev te zaveze - torej opisujejo javno delovanje Jezusa Kristusa in njegovih učencev. Poleg tega lahko izraz nova zaveza (točneje novozavezni čas) označuje tudi zgodovinsko obdobje, ki se je začelo z utelešenjem Jezusa Kristusa in traja še zdaj.

Jurij Dalmatin je 1584 prevedel celo Sveto pismo. Na Ogrskem je Štefan Küzmič objavil prevod Nove zaveze v prekmurskoslovenskem jeziku 1771 (Nouvi Zákon). Mikloš Küzmič je prevel odlomke iz Nove zaveze 1780 (Szvéti evangyeliomi).

Občina Komen

Občina Komen je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Philip Miller

Philip Miller, angleški vrtnar in botanik, * 1691, Deptford ali Greenwich pri Londonu, † 18. december 1771, Chelsea, London.

Miller je bil od leta 1721 do 1771 šef vrtnarske službe v parku Chelsea Physic Garden. Napisal je znanstveni publikaciji The Gardener's and Florists Dictionary or a Complete System of Horticulture (1724) in The Gardener's Dictionary containing the Methods of Cultivating and Improving the Kitchen Fruit and Flower Garden (1731).

Opisal in imenoval je številne rastlinske vrste.

Walter Scott

Sir Walter Scott, škotski pisatelj, pesnik, biograf, kritik, urednik, zgodovinar in folklorist, * 15. avgust 1771, Edinburgh, Škotska, † 21. september 1832, Abbotsford.

Scott velja za začetnika in enega najpomembnejših ustvarjalcev zgodovinskih romananov, v katerih je z romantičnimi prvinami opisoval dogodke iz škotskega višavja ter iz angleške in francoske zgodovine. Njegove številne zgodbe so postale tudi predloge za operna besedila, na katera so glasbo zložili mnogi skladatelji.

William Henry (kemik)

William Henry, angleški kemik, * 12. december 1775, Manchester, † 2. september 1836, Pendlebury.

Henry je leta 1771 iznašel postopek za pripravo magnesia alba.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.