1739

1739 (MDCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Stoletja: 17. stoletje - 18. stoletje - 19. stoletje
Desetletja: 1700.  1710.  1720.  - 1730. -  1740.  1750.  1760.
Leta: 1736 · 1737 · 1738 · 1739 · 1740 · 1741 · 1742
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki

Rojstva

Smrti

1. september

1. september je 244. dan leta (245. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 121 dni.

1718

1718 (MDCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

1730.

1730. je četrto desetletje v 18. stoletju med letoma 1730 in 1739.

1735

1735 (MDCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

1736

1736 (MDCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

1737

1737 (MDCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

1740

1740 (MDCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

1741

1741 (MDCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

1742

1742 (MDCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

18. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje

15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20. stoletje | 21. stoletje

Druga stoletja Osemnajsto stoletje obsega leta od 1701 do vključno 1800. Pogovorno ga mešamo s stoletjem, ki vsebuje leta od 1700 do 1799.

Bukov Vrh, Gorenja vas - Poljane

Bukov Vrh je naselje v Občini Gorenja vas - Poljane.

Bukov Vrh je naselje samotnih kmetij na južnih pobočjih nad Poljansko dolino.

Podružnična cerkev Žalostne Matere božje je znana kot božja pot sv. Sobote. Prvotna gotska cerkev je bila leta 1739 prezidana v baročnem slogu.

Dvorec Dornava

Dvorec Dornava stoji v naselju Dornava na Ptujskem polju.

Prvič je bil objekt omenjen leta 1435, do 18. stoletja pa so bili njegovi lastniki gospodje Ptujski, Herbersteini in Sauerji. Dvorec je bil prvotno manjši od današnjega. Skupaj s posestvom ga je leta 1730 kupil grof Dizma Attems, ki ga je dal med letoma 1739 in 1743 dograditi v velik baročni dvorec po načrtih Jožefa Hueberja. Okrog njega je bil urejen park s centralnim drevoredom in številnimi skulpturami ter Neptunovim vodnjakom. Od leta 1820 so bili lastniki dvorca in parka Auerspergi. Zadnji lastniki (pred drugo svetovno vojno) je bila rodbina Pongratz. Dvorec je zgrajen iz treh traktov: glavnega in dveh stranskih, v obliki črke U. Osrednja slavnostna dvorana v nadstropju je poslikana s kakovostnimi podobami antičnega junaka Herkula (slikar Waginger, 1708), ostali deli dvorca pa so bili opremljeni z rokokojskim pohištvom in okrašeni s številnimi štukaturami. Po 2. svetovni vojni je bila v gradu nastanjena mladina z motnjo v duševnem razvoju, danes pa je dvorec prazen. Nekatere tapiserije in pohištvo so shranjeni v Pokrajinskem muzeju na Ptuju. Park je delno rekonstruiran.

Grad Kalec

Grad Kalec (nemško Steinberg, Stemberg) (izg. »kalc« ali »kauc«) stoji v bližini Bača , nedaleč od izvira reke Pivke. Grad, od katerega je danes ostal le še stolp, stoji na pobočju Brega (618 mnm).

Prvotni grad, katerega podoba je ovekovečena v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske, je v 17. stoletju zgradila plemiška rodbina Stemberg. Volf Ernest pl. Stemberg je grad izgubil leta 1686, ko je bil dodeljen Mariji Ani kneginji Turjaški. Že naslednje leto so lastniki gradu in gospostva gospodje pl. Leo vse do leta 1735. Potem so bili lastniki gospostva Ferdinand pl. Raunach, ki ga nasledi sin Jurij Andrej pl. Raunach, ki ga je pred 1739 prodal Volfu Kajetanu pl. Kuschlanu. Sredi 18. stoletja je grad in gospostvo pridobila Frančiška Jožefa baronica Marenzi, ki ga je 1767 prenesla na sina Jakoba Antona, ki jo je 1782 prodal na dražbi. Leta 1786 posest pridobi Matej Vilhar, prednik slovenskega skladatelja Miroslavu Vilharju, ki je na gradu tudi umrl. Njegova žena Marija Vilhar je leta 1903 posestvo prodala 9 posestnikom v vasi Baču. Grad je po 1. svetovni vojni začel propadati in iz njega so se prebivalci izselili v okoliške vasi.

Na pobudo Miroslava Vilharja je bil tu 9. maja 1869 množični tabor za Zedinjeno Slovenijo. Leta 1941 je v njem potekal sestanek aktivistov organizacije TIGR.

Danes vodi mimo njega Krpanova pohodniška pot. Stolp in ruševine gradu stojijo v nasadu starih lip, do njega pa vodi kostanjev drevored.

James Valoue

James Valoue (tudi Valouë, Valoué ali Valouè), angleški urar in izumitelj, 18. stoletje.

Valoue je najbolj znan po svoji konstrukciji pilotnega zabijala v konjski vpregi, ki so ga med letoma 1739 in 1750 rabili pri gradnji Westminsterskega mostu čez Temzo v Londonu. Napravo je Valoue tudi patentiral.

Leta 1738 mu je Kraljeva družba podelila Copleyjevo medaljo za »njegov izum stroja za zabijanje pilotov za izdelavo temeljev mostu, ki bo zgrajen v Westminstru, in katerega model je bil prikazan Družbi.« Muzej znanosti v Londonu hrani model Valoueovega zabijala, ki ga je izdelal Stephen Demainbray.

Lesce

Lesce je naselje v Občini Radovljica.

Lesce so industrijski in turistični kraj sredi Radovljiške kotline ob stari glavni cesti Bled - Radovljica. Del naselja na zgornji savski terasi je industrijski kraj s tovarnami verig, industrijske opreme in čokolade, del naselja na spodnji terasi ob Savi pa je namenjen turizmu.

Po omembah v starih zapisih spadajo Lesce med najstarejša naselja na Gorenjskem. V starih listinah se prvič omenjajo leta ko so skupaj z Bledom in Bohinjem prišle v last briksenskih škofov.

V starem delu mestnega jedra je triladijska župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja. Gotsko stavbo, na kateri so na fasadi ostanki fresk iz 14. stoletja so v 17. stoletju baročno preuredili. Cerkev slovi po baročnem oltarju, prižnici in freskah v kupoli prezbiterija, ki jih je 1739 naslikal Franc Jelovšek.

Preobraženski polk

Preobraženski polk (rusko Преображенский полк) je bil sprva polk zabavne vojske, ki jo je leta 1683 ustanovil Aleksej I. Ruski. Ime je dobil po vasi Preobražensko, ki je ležala pred Moskvo.

Polk je bil uradno ustanovljen leta 1687, ko je postal tudi uradni gardni polk redne vojske.

Semjonovski polk

Semjonovski polk (rusko Семёновский полк) je bil sprva polk zabavne vojske, ki jo je leta 1683 ustanovil Aleksej I. Ruski. Ime je dobil po vasi Semenovskoje, ki je ležala pred Moskvo.

Polk je bil uradno ustanovljen leta 1687, ko je postal tudi uradni gardni polk redne vojske.

William Hewson (kirurg)

William Hewson, angleški kirurg, anatom in fiziolog, * 14. november 1739, † 1. maj 1774.

Nekateri ga imajo za očeta hematologije.

Zapoge

Zapoge so gručasta vas ob cesti Vodice - Medvode v Občini Vodice.

V vasi stoji cerkev sv. Nikolaja, ki je bila zgrajena 1739. Glavni oltar je delo rezbarja Mateja Tomca.

Zapoge in Medvode povezuje integrirana linija št. 30, z Ljubljano in Vodicami pa je povezana z integrirano linijo št. 60.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.