Župnija

Župnija, starejši izraz fara ali duhovnija, tudi cerkvena občina ali tudi župnijska cerkev je v Rimskokatoliški Cerkvi občestvo vernikov ter temeljna cerkvenopravna enota, ki jo vodi župnik. Verniki, ki jo pripadajo, se imenujejo župljani (starejši izraz farani).

Izraz župnija služi tudi za oznako ozemlja, ki ji pripada. Na ozemlju ene župnije je lahko več podružnic z lastno cerkvijo in sosesko. Župnije, ki so na našem ozemlju nastale pred letom 1100, se imenujejo pražupnije, iz njih so nastale vse župnije pri nas. Župnik (kadar deluje začasno tudi župnijski upravitelj) je zastopnik krajevnega škofa in mu je zaupana pastoralna oskrba župljanov. Večje župnije imajo še kaplana ali vikarja, nekatere diakona. Več župnij sestavlja dekanijo.

Tudi v evangeličanski cerkvi je župnija, imenovana občina pomembna enota. V Sloveniji ima Evangeličanska cerkev trinajst cerkvenih občin, dvanajst jih je v Prekmurju, ena pa v Ljubljani.

Etimologija besede

Beseda župnija je sorodna (ima skupen besedni koren) z izrazi, kot so hrvaška župa, županija, župan, ban, pan, kagan, bajan. Gre za zgodovinske izraze, ki izvirajo iz zgodnjega srednjega veka ali tudi še dlje v preteklost, pojavljajo pa se predvsem na prostranem prodročju Panonske nižine in širše - področje zajema predvsem države Češko, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško, Slovenijo. Pomenijo zaključene geografske enote neke upravne entitete oziroma njihovega vodjo. Korenino besede bi morda bilo iskati v zgodovini Avarov in pa tudi ugro-finskih Madžarov (Ogrov).

Sopomenka besede župnija je (cerkvena) občina. V tem smislu Jehovove priče in nekatere druge krščanske ločine še danes imenujejo svojo osnovno enoto skupnosti. Izraz občina ali občestvo (cerkvena občina, cerkveno občestvo) je prevod latinske besede ecclesia, ki se prevaja tudi kot cerkev.

Najmanjša enota Cerkve

Župnija je najmanjša enota Cerkve. Njeno geografsko področje se razprostira na področju civilnih (političnih) občinah. V večjih mestih se navezujejo na dele mesta ali na mestne okraje, pa tudi na področja diaspor večjih civilnih občin. V posameznih cerkvenih občinah obstajajo poleg župnijskih cerkva tudi podružnične cerkve in kapele. Župnija pa je lahko tudi neodvisna od kraja. Katoliška cerkev pozna tako imenovane kategorizirane občine z ljudmi, ki jih vežejo skupne značilnosti (župnije z verniki, ki jih veže isti jezik).

Bistveni del cerkvenega življenja je skupno cerkveno življenje vernikov v obiskovanju božje službe in skupno delo v vodenju župnije, povezanih v cerkveno članstvo v cerkveni občini - župniji.

Župnijska cerkev je običajno večja kot podružnična, ima tudi več opreme in maše vsak dan. V nasprotju s podružnično ima obvezno tabernakelj z najsvetejšim in krstilnik.

Pravni status

Pravni status, nadgradja in označitev so podvrženi internemu cerkvenemu pravu in državi, kateri pripada tudi pravica do samoodločbe. Verniki pa prosto odločajo, kateri župniji želijo pripadati.

Skupno pa imajo vse cerkvene občine - župnije določeno pravno samostojnost, ki se pogostokrat izraža ob izbiri vodstva. Na upravni ravni združene župnije, označimo kot župnijsko združenje.

V Sloveniji so odnosi države do verskih skupnosti urejeni z Zakonom o verskih skupnostih. Status župnije je dejanko mešanica med obravnavanjem le-te delno kot društvo, delno kot obrt. Na primer, cena elektrike za župnišče je skladna s ceno za gospodinjstva, saj se privzema, da je dom duhovnika. Cerkev pa mora imeti poseben števec in cena elektrike zanjo je višja, saj je skladna s ceno obrtne delavnice, to je delavnega prostora samostojnega podjetnika.

Delitev

Glej tudi

Viri

Anton Martin Slomšek

Anton Martin Slomšek [antón martín slómšek], rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.

Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana

Cerkev Marijinega oznanjenja (pogosteje kar Frančiškanska cerkev) je ena izmed najbolj obiskanih ljubljanskih cerkva, morda tudi zaradi svoje lokacije (Prešernov trg). Je samostanska cerkev zraven stoječega frančiškanskega samostana in župnijska cerkev župnije Ljubljana - Marijino oznanjenje.

Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana

Cerkev sv. Frančiška Asiškega v Spodnji Šiški je rimskokatoliška cerkev, ki je posvečena svetemu Frančišku Asiškemu. Je župnijska cerkev župnije Ljubljana - Šiška.

Pri cerkvi stojita župnišče in frančiškanski samostan Šiška. V neposredni bližini se nahaja Frančiškov študentski dom Šiška.

Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji

Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji vsebuje 695 teritorialnih župnij in 3 personalne župnije. Pri slednjih se vikariat, čeprav nima v uradnem imenu naziva župnija, smatra kot de facto personalna župnija. Škofije Koper, Murska Sobota in Novo mesto niso razdeljene na naddekanate, ampak samo na dekanije. V Koroškem naddekanatu Nadškofije Maribor so nekatere župnije povezane v dve tako imenovani pastoralni zvezi župnij.

Škofija Koper je 1. januarja 2018 izpeljala reorganizacijo župnij, saj so bile nekatere izmed njih pridružene drugim ter obenem spremenjene v podružnice, ki so ohranile delno avtonomijo. Podružnici Gradin in Pregara sta imeli že pred preoblikovanjem župnij status vikariata in sta bili podrejeni vsaka svoji župniji. Podobno je Podružnica Topolovec imela status kaplanije. Podružnic ima koprska škofija 93.

Teritorialna župnija

Teritorialna župnija je vrsta župnije rimskokatoliške Cerkve, ki je omejena na neko ozemlje in je podrejena dekaniji.

Sedež župnije je po navadi v največjem kraju na ozemlju župnije, kjer je tudi župnijska cerkev.

Vipavska dekanija

Vipavska dekanija je rimskokatoliška dekanija škofije Koper, ki zajema naslednje župnije:

Župnija Ajdovščina

Župnija Batuje

Župnija Budanje

Župnija Col

Župnija Črniče

Župnija Goče

Župnija Kamnje

Župnija Lokavec

Župnija Otlica

Župnija Planina

Župnija Podkraj

Župnija Podnanos

Župnija Šturje

Župnija Vipava

Župnija Vipavski Križ

Župnija Vrhpolje

Škofija Celje

Škofija Celje je bila ustanovljena 7. aprila 2006; nastala je z delitvijo dotedanje Škofije Maribor, podrejena je Metropoliji Maribor. Stolna cerkev je stolnica sv. Danijela.

Župnija Biljana

Župnija Biljana je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Nova Gorica v škofiji Koper.

Župnija Bovec

Župnija Bovec je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Kobarid v škofiji Koper.

Župnija Cerkno

Župnija Cerkno je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Idrija - Cerkno v škofiji Koper.

Župnija Dutovlje

Župnija Dutovlje je rimskokatoliška teritorialna župnija kraške dekanije škofije Koper.

Župnija Grgar

Župnija Grgar je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Nova Gorica v škofiji Koper.

Župnija Hrpelje - Kozina

Župnija Hrpelje - Kozina je rimskokatoliška teritorialna župnija Kraške dekanije v škofiji Koper.

Župnija Kanal

Župnija Kanal je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Nova Gorica v škofiji Koper.

Župnija Kobarid

Župnija Kobarid je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Kobarid v škofiji Koper.

Župnija Most na Soči

Župnija Most na Soči je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Tolmin v škofiji Koper.

Župnija Podnanos

Župnija Podnanos je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Vipavska škofije Koper.

Župnija Senožeče

Župnija Senožeče je rimskokatoliška teritorialna župnija kraške dekanije škofije Koper.

Župnijska cerkev

Župnijska cerkev je cerkev, ki je sedež župnije in tako velja za glavno cerkev na njenem področju. Napram podružničnim cerkvam (vse ostale) je po navadi večja, ima tudi več opreme ter se vsakodnevno uporablja za bogoslužje.

V manjšini primerov ima župnijska cerkev še kak drug status, na primer da je hkrati bazilika ali pa stolnica. Slednje pomeni, da je neka cerkev hkrati župnijski in stolni sedež.

Po navadi se v bližini cerkve nahaja župnišče, redko se objekta tudi držita skupaj in sestavljata homogeno stavbno gmoto. V Sloveniji je tak primer župnijska Cerkev sv. Lovrenca, Lokavec v Lokavcu in cerkev svetega Mihaela v Pišecah.

Zavetnik cerkve je ob enem zavetnik celotne župnije in tudi ime le-te vsebuje zavetnikovo ime, na primer Župnija svetega Lovrenca Brežice. Na godovni dan zavetnika (ali na najbližjo nedeljo) se obhaja glavni župnijski praznik na njegovo čast, imenovan žegnanjska nedelja, farno žegnanje, smenj in še z drugimi izrazi. Ob posebej slovesni sveti maši se na ta dan varuha župnije prosi priprošenj za nadaljnje varstvo ter se mu zahvali za preteklo izkazano pomoč. V župnijski cerkvi se pravtako obhajajo najpomembnejši krščanski prazniki, kot so velika noč, veliki šmaren, božič (polnočnica). Služi tudi podeljevanju zakramenta svete birme ter prvega svetega obhajila. Po običaju se ženin in nevesta poročita v župnijski cerkvi nevestine župnije.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.