Škofija

Škofija je večja upravna enota v krščanski Cerkvi, na čelu katere je škof. Manjše enote so župnije, na čelu katerih so župniki. Več župnij je lahko združenih v dekanije, katere vodijo dekani.

Sufraganska škofija (redko tudi nadškofija) je poimenovanje za katoliške škofije, ki skupaj z metropolijo sestavljajo cerkveno pokrajino. Po drugem vatikanskem koncilu je poimenovanje le formalno oziroma samo zgodovinskega pomena, saj danes ne obstaja več nikaka dolžnost ali pravica med metropolijo in povezanimi škofijami. Edina povezava je v dolžnosti metropolita, da nadomesti škofa v določenih funkcijah, ki bi jih slednji prezrl, na primer imenovanje škofijskega upravitelja ali občasni obisk škofije.

Poleg rimokatoliških škofij je v Prekmurju tudi evangeličanska škofija.

Zunanje povezave

Glej tudi

Cerkev (organizacija)

V članku se izraz Cerkev nanaša na skupnost kristjanov; za versko stavbo glejte cerkev

Beseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede κυριακων: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede κυρικόν: kyrikon (okrajšava za κυρικόν δώμα: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«. Latinščina in za njo romanski jeziki so za isto stvarnost uporabili grško besedo εκκλησια: ekklesia, ki označuje »zbor« oz. »skupnost«.

Danes se beseda Cerkev uporablja v različnih pomenih, ki jih tukaj razvrstimo v tri enote:

Cerkev kot skupnost kristjanov skupaj z njenim ustanoviteljem Jezusom Kristusom: V tem najširšem pomenu besede Cerkev sestavljajo Jezus Kristus kot njena »glava« ter umrli kristjani in danes živeči verniki kot njeni »udje« ali člani. Po katoliškem in pravoslavnem nauku so umrli člani Cerkve bodisi pridruženi občestvu svetnikov v nebesih ali pa so še v procesu očiščevanja v vicah. Danes živeči kristjani so večinoma pripadniki Rimskokatoliške Cerkve, pravoslavnih Cerkva ali evangeličanskih oziroma protestantskih cerkvenih skupnosti.V ožjem pomenu se beseda Cerkev uporablja za bolj ali manj organizirano skupnost živečih kristjanov ene krščanske veroizpovedi npr. za Rimskokatoliško Cerkev ali za Srbsko pravoslavno Cerkev. Takšna raba je precej pogosta in se običajno nanaša na večinsko Cerkev v nekem okolju, zato se beseda Cerkev v slovenskem prostoru velikokrat uporablja kot sopomenka za Rimskokatoliško Cerkev.V najožjem pomenu beseda Cerkev označuje krajevno Cerkev, ki je lahko večja (npr. škofija) ali manjša skupnost kristjanov (npr. župnija).

Kardinal

Kardinal (latinsko cardinalis) je visoki cerkveni dostojanstvenik znotraj Rimokatoliške cerkve. Kardinali so kleriki, ki jih na to mesto imenuje papež po lastni presoji in izbiri. Praviloma so kardinali tisti, ki vodijo zadeve Vatikanske države in celotne Cerkve. Vsi kardinali sestavljajo Kardinalski zbor. Pod izrazom psevdokardinal poznamo tiste kardinale v zgodovini, ki jim je kardinalski naslov podelil protipapež.

Krška škofija

Za istoimensko hrvaško škofijo glej Škofija Krk.Krška škofija (latinsko Dioecesis Gurcensis, nemško Diözese Gurk, v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Katoliška cerkev Koroška, je rimskokatoliška škofija, ki pripada Metropoliji Salzburg v Avstriji. Škofijski sedež je v Celovcu. Škofija zajema celotno zvezno deželo Koroško. Ker živi na južnem delu dežele slovenska narodnostna skupnost Koroških Slovencev, so osrednje strukture oziroma ustanove dvojezične. Tako imajo na primer poleg nemškega cerkvenega lista Kärntner Kirchenzeitung tudi slovenski list Nedelja.

V 69 župnijah Južne Koroške sta slovenščina in nemščina liturgična jezika.

Metropolija Ljubljana

Metropolija Ljubljana je ena izmed dveh najvišjih upravnih enot rimskokatoliške cerkve v Sloveniji.

Nadškof

Nadškof je izraz za cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah. V sedanjosti se je med nadškofi uveljavil izraz ordinarij. Le-to poimenovanje pa priteče samo nadškofu v nadškofiji. Je administrativni in/ali častni naziv za enega izmed škofov v neki nadškofiji. Ostali škofje te iste nadškofije so pomožni škofje le-tega nadškofa. V škofiji pa se uporablja samo izraz škof, ki ima ob sebi tudi pomožne škofe. Dejansko so po stopnji posvečenosti vsi na enaki ravni, torej škofje, razlikujejo se samo po dodeljenih upravnih funkcijah. V zgodovinsko pomembnejših nadškofijah (metropolijah), nadškof po navadi nosi tudi častni naziv metropolit. Metropolija je vedno lahko le nadškofija in nikoli samo škofija.

Nadškofija

Nadškofija je škofija, ki je bila povzdignjena zaradi pomembnosti (velikosti, zgodovinskih razlogov ipd.) in jo sestavlja več škofij. Nadškofijo vodi nadškof.

Nadškofija Ljubljana

Nadškofija Ljubljana je ena izmed šestih slovenskih škofij oziroma ena izmed dveh slovenskih nadškofij. Stolna cerkev je stolnica svetega Nikolaja, sedež pa ima v škofijskem dvorcu v neposredni bližini.

Ljubljanski nadškof je od 4. oktobra 2014 Stanislav Zore, medtem ko sta pomožna škofa Anton Jamnik (od leta 2006) in Franc Šuštar (od 2015).

Nadškofija Maribor

Nadškofija Maribor (latinsko Archidioecesis Mariborensis) je ena od dveh slovenskih nadškofij.

Izšla je iz nekdanje lavantinske škofije, ki je sprva obsegala območje v okolici Šentandraža v Labotski dolini (danes avstrijska Koroška). 4. septembra 1859 je takratni škof Anton Martin Slomšek njen sedež prenesel v Maribor in v stolnico povzdignil dotedanjo župnijsko cerkev sv. Janeza Krstnika. 5. marca 1962 je bila škofija preimenovana v Mariborsko-lavantinsko škofijo in bila razdeljena na 290 župnij, 7. aprila 2006 pa je bila povišana v nadškofijo.

Škof

Škòf (iz grščine: επισκοπος [episkopos] = nadzornik, skrbnik) je najvišja izmed treh stopenj posvečenja v številnih krščanskih Cerkvah, npr. v katoliški in v pravoslavnih Cerkvah. Prva stopnja je posvetitev v diakona, druga v duhovnika-mašnika in tretja v škofa.

Škofu je zaupano varstvo škofije, škofija pa je sestavljena iz župnij, ki so pod varstvom župnikov. Če je škofov v škofiji več, je navadno eden izmed njih imenovan za nadškofa, drugi pa za pomožne škofe, vendar so to administrativni in/ali častni nazivi - nadškof je torej zgolj prvi med enakimi na ravni škofije. Škof je lahko imenovan tudi v višjo službo - za kardinala ali papeža.

Včasih se zmotno domneva, da so kardinali in papež posvečeni na ta mesta, dejansko pa so to škofje, ki so imenovani na mesto kardinala ali papeža. Posvetitev je zakrament, imenovanje pa ne, čeprav ga po navadi tudi spremlja obred.

Vsi škofje neke države se zbirajo na t. i. škofovskih konferencah (npr. Slovenska škofovska konferenca), kjer urejajo različne zadeve lokalne Cerkve, odgovarjajo za ti. Standardni prevod Biblije itd. Škofovska konferenca ima na lokalni ravni najvišja pooblastila (višja ima le papež).

Škofija, Šmarje pri Jelšah

Škofija je naselje v Občini Šmarje pri Jelšah.

Škofija Celje

Škofija Celje je bila ustanovljena 7. aprila 2006; nastala je z delitvijo dotedanje Škofije Maribor, podrejena je Metropoliji Maribor. Stolna cerkev je stolnica sv. Danijela.

Škofija Koper

Škofija Koper (latinsko Dioecesis Iustinopolitana) je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed treh Metropolije Ljubljana. Njeni začetki segajo v 6. stoletje, čeprav je bila v današnjem obsegu ustanovljena 17. oktobra 1977.

Škofija Murska Sobota

Škofija Murska Sobota je bila ustanovljena 7. aprila 2006; podrejena je mariborski metropoliji.

Stolna cerkev je sv. Nikolaja in trenutni škof je Peter Štumpf.

Škofija Novo mesto

Škofija Novo mesto je bila ustanovljena 7. aprila 2006; podrejena je ljubljanski metropoliji.

Stolna cerkev je sv. Nikolaja, za prvega novomeškega škofa je bil imenovan Andrej Glavan.

Župnija Hrpelje - Kozina

Župnija Hrpelje - Kozina je rimskokatoliška teritorialna župnija Kraške dekanije v škofiji Koper.

Župnija Most na Soči

Župnija Most na Soči je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Tolmin v škofiji Koper.

Župnija Podgrad (Škofija Koper)

Župnija Podgrad je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Ilirska Bistrica Škofije Koper.

Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)

Za istoimensko župnijo ljubljanske nadškofije glej Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana).Župnija Vrhpolje je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Vipavska škofije Koper.

Župnija Zagorje (Škofija Koper)

Župnija Zagorje je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Postojna v škofiji Koper.

V drugih jezikih

This page is based on a Wikipedia article written by authors (here).
Text is available under the CC BY-SA 3.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.